DNEVNA: Vzhodni del Slovenije med bolj ogroženimi zaradi zemeljskih plazov

Zemeljskim plazom je v Sloveniji podvržena skoraj četrtina celotne površine. Izstopajo gričevnati in hriboviti predeli Slovenije, kjer prevladujejo mehkejše klasične kamnine, za katere je značilno hitro preperevanje. Najbolj ogroženi so deli vzhodne in jugovzhodne Slovenije, deli osrednje Slovenije in Zasavja, Karavanke, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje ter območja flišnih kamnin v zahodni Sloveniji. Na vsakem od teh območij lokalni pogoji, kot so geološki, reliefne značilnosti, tip vegetacije in podobno, dodatno vplivajo na verjetnost nastajanje plazov. Mnoga pobočja so v danih pogojih le pogojno stabilna in samo vprašanje časa je, kdaj bo padla zadostna količina padavin, ali bo nekdo z gradbenimi deli posegel v komaj stabilno zemljino, da se prične plazenje.

Na nastanek plazov vplivajo padavine in človeško poseganje

Plazovi nastanejo, ko pride do porušitve ravnovesja znotraj zemeljske mase. “Največkrat je nastanek plazov posledica hipnega dviga gladine podzemne vode, zaradi intenzivnih obilnih padavine ali po taljenju snega. Plazovi lahko nastanejo tudi kot posledica intenzivne erozije, potresov in/ali človeških vplivov,” so za Maribor24.si pojasnili v Geološkem zavodu Slovenije.

Verjetnost za nastanek zemeljskih plazov je sorazmerna s količino padlih padavin in sprožilno količino padavin, ki je značilna za posamezno geološko podlago. “Prav tako pa lahko na nastanek zemeljskih plazov v veliki meri vpliva človek z nepravilnimi posegi v prostor. Ti posegi so lahko izpodkopavanja in useki v pobočja, povečanje nagiba pobočja, sprememba rabe tal, kot je sečnja gozdov, obremenitev pobočja z gradbenimi objekti,” so dodali v zavodu.

Nevarnost plazov je ob večjih količinah padavin, ki padejo na območjih in so zaradi svoje geološke sestave ter strmega reliefa bolj podvržena pojavljanju plazov. Do plazov zelo pogosto prihaja tudi zaradi neprimernih človeških posegov v prostor, zato je pri gradnji objektov ter tudi drugih posegih zelo pomembno, da jih izvedemo strokovno in s skladno s priporočili strokovnjakov.

Priporočljivo je, da se konstrukcija objekta prilagodi pobočju, kontrolirano odvajanje meteorne vode v že obstoječe odtoke, urejeno površinsko odvodnjavanje, minimalen izkop in zasutje, objekt se mora ustrezno temeljiti v stabilno kamnino, vgradnja drenaž, ohranjanje vegetacije. “Najpomembneje pa je, da se tam, kjer je verjetnost za nastanek plazov velika, ne gradi!”

Sprožitelji plazov so trije

Med prve sprožitelje zemeljskih plazov sodijo naravni dejavniki, ki so tesno povezani z delovanjem naravnih sil in skozi daljše časovno obdobje pogojujejo razmere za nastanek zemeljskih plazov.

Druga skupina sprožilcev so človeški dejavniki. “S širjenjem poselitve in razvojem različnih dejavnosti se je predvsem v 20. stoletju zelo povečal pritisk gradnje tudi na manj primernih območjih, ki so neugodna z vidika pojavljanja zemeljskih plazov,” pravijo na Geološkem zavodu Slovenije. Zelo pogoste so tudi spremembe namembnosti površin z izgradnjo strnjenih naselij in infrastrukturnimi ureditvami. Vsi ti posegi rušijo naravna ravnotežja v tleh in prožijo v zemljinah kompleksna dogajanja.

V tretjo skupino sprožilcev se uvrščajo nenadni dogodki ali naravni ekstremi, ki so samostojno ali v povezavi z drugimi dogodki neposredni ali posredni sprožitelji zemeljskih plazov. Mednje se uvrščajo intenzivne kratkotrajne padavine ali zelo dolgo trajajoče padavine, hitro taljenje snega.

Prst na Štajerskem je lahko podvržena plazenju

Kot so pojasnili v Geološkem zavodu Slovenije, prevladuje pri nas evtrična in distrična rjava tla. Evtrična rjava tla se v tem delu Slovenije pojavljajo predvsem na laporovcih ter na prodnatih nasipih rek. Na laporju je večji del površin namenjen trajnim nasadom, vinogradom in sadovnjakom. Distrična rjava tla se razvijejo na nekarbonatnih tleh, tam kjer so magmatske in metamorfne kamnine, peščenjaki in glinavci. Večinoma so distrična rjava tla prerasla z gozdovi z večjim deležem iglavcev. Kadar so v podlagi lapornate ali glinaste kamnine, ki hitro preperevajo nastane na njih v obliki preperinskega pokrova do nekaj metrov debela plast glinastih zemljin, ki so zelo podvržena plazenju. Zelo pogosta je tudi površinska erozija. Ob deževjih prihaja do intenzivnega spiranja površine.

Geološka karta Slovenije, Foto: Geološki zavod Slovenije

Posledice so lahko le materialna škoda ali celo človeško življenje

Posledice zaradi zemeljskih plazov so različne in sicer od škode na zemljišču pa do izgube človeških življenj. “Zelo pomembno je, da se vsak plaz, tudi manjše dimenzije, zabeleži in sporoči občini in da se ob njihovem nastanku obvesti Regijski center za obveščanje (ReCO) na številko 112.” S pravočasno sanacijo oziroma z opazovanjem in pravočasnim obveščanjem se lahko najhujšim posledicam tudi izogne. Materialni škodi, ki jo lahko povzročajo plazovi se lahko pogosto izognemo z upoštevanjem preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi strokovno izvedene gradnje oz. izogibanje gradenj objektov in infrastrukture na plazovitih območjih.

Podnebne spremembe lahko povečajo pojavnost plazov na vzhodu Slovenije

Geološki zavod Slovenije, v okviru razvojno raziskovalne naloge MASPREM, zbira podatke o nastalih plazovih od leta 2016. V okviru pridobljenih podatkov do sedaj v bazi ni zabeleženih plazov večjih dimenzij za štajerski del Slovenije. Ti podatki pa ne odražajo dejanskega stanja v naravi.

“Pojavljanje plazov v našem okolju je stalnica, tako da se plazovom tudi zaradi naravnih danosti v prihodnosti ne bomo izognili. Tudi podnebne spremembe do konca 21. stoletja kažejo na večje pojavljanje plazov v vzhodnem delu države. Lahko pa se jim s preventivnimi ukrepi, smotrnim prostorskim načrtovanjem in upoštevanjem strokovnim mnenj, v veliki meri izognemo ali pa celo preprečimo.”