V UKC Maribor so predstavili projekt CrossReg-4-Health, v okviru katerega bodo skupaj z avstrijskimi partnerji iskali načine, kako izboljšati obravnavo bolnikov z možganskimi krvavitvami, od akutne oskrbe do rehabilitacije in dolgoročnega spremljanja.

V projekt so vključeni še Univerzitetna klinika za nevrologijo Medicinske univerze v Gradcu, klinika iz Celovca ter Univerza Alma Mater, ki bo skrbela tudi za prenos znanja v izobraževalno okolje.

[[image_1_article_84817]]

Direktor UKC Maribor Vojko Flis je ob tem poudaril, da je UKC Maribor ena prvih ustanov v državi, ki je začela intenzivneje vstopati v večje evropske raziskovalne projekte, ter da takšna sodelovanja ne prinašajo le napredka v medicini temveč tudi povezovanje s sosednjimi državami na strokovni ravni.

Po njegovih besedah je ravno ta del, ko gre za zdravniške odločitve, pomoč bolnikom in izmenjavo strokovnih praks, izjemno dragocen, posebej za severovzhodno Slovenijo.

Ko gre za življenje

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da se v javnosti Interreg pogosto dojema kot program ''kolesarskih stez in turističnih povezav'', a da današnji primer kaže širino evropskega sodelovanja, izmenjavo znanja in izkušenj za dobrobit bolnikov.

[[image_2_article_84817]]

Projekt CrossReg-4-Health po njegovih besedah rešuje eno ključnih težav čezmejnih območij, tj. premalo sistematične izmenjave znanja med zdravstvenimi strokovnjaki, zaradi česar se kakovost obravnave lahko razlikuje od regije do regije. Jevšek je ob tem izpostavil tudi, da je program Interreg Slovenija–Avstrija v finančni perspektivi 2021–2027 med najuspešnejšimi programi, ki jih vodi Slovenija, saj so razpoložljiva sredstva že pogodbeno vezana.

''Mi smo tukaj zaradi bolnikov''

Vodja projekta in predstojnik oddelka za znanstveno-raziskovalno delo v UKC Maribor Martin Rakuša je v ospredje postavil tisto, kar je po njegovih besedah bistvo: bolnike. Poudaril je, da je cilj projekta izboljšati izide zdravljenja in kakovost življenja, do tega pa želijo priti z združevanjem znanja treh regij: slovenske Štajerske ter avstrijske Štajerske in Koroške.

Projekt bo temeljil na trajni čezmejni izobraževalni platformi, s katero bodo krepili kompetence zdravstvenih delavcev, izmenjevali in poenotili dobre prakse, ob tem pa izvedli tudi kratke izmenjave kadra, ne le zdravnikov, temveč tudi medicinskih sester in fizioterapevtov.

Rakuša je pri tem izpostavil alarmantno dejstvo, da je možganska krvavitev bolezen z izjemno hudimi posledicami. “Praktično vsak tretji bolnik umre znotraj enega meseca,” je povedal in dodal, da je približno polovica preživelih trajno prizadetih. “To je zelo grozna stvar,” je dodal. Prav zato je zanj bistvo projekta tudi v tem, da bodo izobraževanje in priporočila gradili na lastnih podatkih iz populacije, ki je po dejavnikih tveganja primerljiva v vseh treh regijah.

300 bolnikov in spremljanje tudi po odpustu

V projekt želijo vključiti približno 300 bolnikov, okvirno 80 do 100 iz vsakega centra, nato pa jih spremljati ne le v času hospitalizacije, temveč tudi kasneje, med drugim po enem letu, da bi bolje razumeli dolgoročne posledice bolezni in učinkoviteje prilagajali zdravljenje. Rakuša je poudaril, da je v svetu še vedno premalo perspektivnih raziskav, kjer bolnike spremljajo sproti in načrtno, ne le z naknadnim pregledovanjem kartotek za pet ali deset let nazaj.

Projekt bo moral pred tem pridobiti ustrezna etična soglasja, tudi na državni ravni, saj gre za mednarodno sodelovanje, a v UKC Maribor po besedah vodje projekta tovrstne postopke poznajo in so jih vajeni.

Novi pristopi k rehabilitaciji

V UKC Maribor želijo preizkusiti nekatere napredne pristope rehabilitacije, med drugim robotsko rehabilitacijo roke v virtualnem okolju. Pacient izvaja vaje s pomočjo senzorjev in zaslona, kjer lahko vaje opravlja tudi v obliki računalniških nalog oziroma igric, s čimer ga lažje motivirajo, da vajo ponovi dovoljkrat ter predvsem pravilno. Pri tem imajo fizioterapevti natančen nadzor nad izvedbo, kar je pomembno tudi zato, ker se lahko ob nepravilnem izvajanju vaj stanje ne izboljša, temveč celo poslabša.

Univerzitetna klinika za nevrologijo v Gradcu bo v projektu prispevala znanje s področja biobanke in biooznačevalcev, ki lahko pomembno izboljšajo razumevanje vzrokov možganskih krvavitev ter napovedovanje poteka bolezni. V Gradcu letno zdravijo približno 120 bolnikov s spontano možgansko krvavitvijo, pri čemer bolezen prizadene tako moške kot ženske, večinoma starejše, a tudi mlajše od 60 let.

Celovec bo sodeloval z izkušnjami na področju obvladovanja bolečine pri kompleksnih bolnikih, Alma Mater pa bo skrbela za prenos znanja na študente fizioterapije in zdravstvene nege, ki so po besedah vodje projekta Martina Rakuše pomemben preizkus uporabnosti znanja v praksi.

15 milijonov evrov za odpornost

Na novinarski konferenci so omenili tudi dodatna sredstva za krepitev odpornosti. Minister Jevšek je povedal, da je Slovenija decembra lani v Bruselj poslala spremembo kohezijskega programa, s katero bi nekatere bolnišnice, med njimi tudi UKC Maribor, prejele dodatnih 15 milijonov evrov. Direktor UKC Maribor Flis je pojasnil, da kot kritična infrastruktura sodijo med upravičence do teh sredstev, del denarja pa bo namenjen tudi tako imenovani mobilni bolnišnici. 

O podrobnostih in časovnici pa zaradi varnostnih razlogov niso želeli govoriti.