Hortikulturno društvo Maribor in VSGT Maribor, pobudnika zasaditve starih sort jablan, današnji dogodek 'Stare sorte - nove priložnosti', umeščajo v okvir EU projekta ForestWell, ki izpostavlja gozdno kulinariko, gozdni velnes in gozdni turizem. Novo domovanje ob ograji vrtca na Kosarjevi 41 v Mariboru je našlo 5 mladih dreves sort: londonski peping, beličnik, jonatan, koksova oranžna reneta in štajerski mošancelj.

Glavni cilj projekta so stare sorte-nove priložnosti

Projekt v širšem smislu zasleduje cilje spoznavanja rastlin v okviru predškolske pedagogike, kjer se otroci aktivno učijo z neposrednim stikom in spremljanjem rasti rastlin. Izkustveni cilj ima za osnovo 'Kurikulum za vrtce', v katerem ima pomembno mesto tudi otrokovo spoznavanje, odkrivanje, pridobivanje izkušenj z naravnimi pojavi in naravo na splošno. Otroci prihajajo v stik z rastlinami v različnih okoljih. Eno od teh je tudi igrišče vrtca, ki se uporablja kot igralna in učna površina. 

Na lokaciji Kosarjeva ul. 41 v Mariboru, kjer je poslovna enota Vrtca Ivana Glinška Maribor, so udeleženci kljub dežju izvedli zasaditev petih mladih dreves. Z odstranitvijo prejšnjih grmovnic se je sprostilo mesto za vzpostavitev zelene linije dreves visokodebelnih starih sort jablan, ki so bile za ta namen vzgojene v drevesnici Dolinšek iz Kamnice.
V okviru projekta bodo sodelujočim s strani VSGT Maribor posredovani recepti, ki vključujejo uporabo plodov jablan.  

Sadjarstvo je v preteklosti predstavljajo pomembno dopolnilno dejavnost kmetij v Avstro - Ogrskem cesarstvu. Del tega je bila tudi današnja Slovenija. Tedanja vladarica, cesarica Marija Terezija je bila v marsičem prava inovatorka, danes bi lahko rekli, da je bila zavezana trajnostnemu razvoju. Tako je uvedla prvi kataster, obvezno šolanje in celo vrsto ukrepov v prid kmečkega prebivalstva. 

Sadovnjaki omogočajo biotsko raznovrstnost

Ti sadovnjaki tvorijo pomemben življenjski prostor različnim rastlinskim in živalskim vrstam ter tako omogočajo biotsko raznovrstnost. Pri opraševanju sadnega drevja ob slovenski kranjski čebeli sodelujejo tudi drugi opraševalci kot so čmrlji, muhe, hrošči in metulji. 
Skozi zgodovino je tradicionalno kmečko sadjarstvo postopoma nadomestilo intenzivno sadjarstvo, s sajenjem gostih nasadov novih nizkodebelnih sort.
Stare sorte jablan ponovno dobivajo primat pri potrošnikih, ki na novo spoznavajo kvalitete sadežev, uporabnih v kulinariki.