Trenutno se v Zavetišču za živali Maribor nahaja 25 mačk in 12 psov. Za posvojitev je v tem trenutku na voljo 10 psov in tri mačke. V preteklem letu je v nove domove »odtačkalo« kar 227 mačk in 102 psa. V času božično-novoletnih praznikov se je povečalo predvsem število psov, ki so zaradi zvokov pirotehnike pobegnili. »Na srečo so bili vsi psi označeni z mikročipom. Tako je bilo le vprašanje časa kdaj pridejo skrbniki po njih. Veliko ljudi je tudi klicalo, da psa pogrešajo in ko je nekdo poklical, da je psa našel smo samo povezali lastnika in najditelja ter tako na bolj eleganten način rešili zadeve,« nam pove Tomaž Kristanič, vodja zavetišča. Z njim smo spregovorili tudi o tem kako ukrepati kadar najdemo izgubljeno žival in kakšni so stroški namestitve. Seznanil nas je tudi z dejstvom, da poleti zavetišča pokajo po šivih.

Vračajo posvojene pse

Žal se je lani kar trikrat zgodilo, da se je lastnik po posvojitvi odločil vrniti žival. »V enem primeru zaradi hospitalizacije skrbnika in v dveh primerih zaradi nekompatibilnosti psa in skrbnika. Kljub temu, da se močno trudimo, da najdemo za žival tudi pravega skrbnika, ki se ujemata predvsem karakterno, se nam občasno zgodi, da situacijo morda napačno ocenimo ali pa se posvojitelji precenijo in šele naknadno ugotovijo, da karakterju ali količini energije enostavno niso kos,« pojasni. Prav zaradi tega vedno znova poudarjajo in tudi zahtevajo, čeprav marsikdo temu nasprotuje, da se je potrebno z živaljo pred posvojitvijo večkrat srečati in spoznati njihov karakter.

»Posvojitev živali je le odločitev za naslednjo dekado ali dve in je presneto bolj pomembno karakterno ujemanje kot le vizualna všečnost.«

»Ljudem bi priporočal naj pred nabavo živali tehtno razmislijo kakšno živalsko vrsto si omislijo in kakšne so potrebe te živali. Prevečkrat se dogaja, da ljudje prinesejo domov neko žival o kateri nimajo niti osnovnega znanja o njenih potrebah,« poudari in doda, da se je potrebno pozanimati kakšno hrano potrebuje, kakšen življenjski prostor potrebuje, karakterne in pasemske značilnosti, kakšna je njegova življenjska doba, vračunati veterinarske stroške, kaj bomo storili v primeru hospitalizacije ali dopusta oz. splošne odsotnosti. »In to vse za celotno življenjsko dobo živali. Le ob dobrem premisleku se lahko izognemo raznoraznim težavam, ki lahko zato nastanejo in tako poskrbimo za srečno sobivanje z izbranim ljubljenčkom.«

Kako ukrepati kadar najdete izgubljeno žival?

V letu 2019 je bilo 134 živali vrnjenih lastniku. Zanimalo nas je kaj storiti kadar naletimo na izgubljeno živel in kakšni so stroški nastanitve v zavetišču. Velikokrat smo namreč mi tisti, ki lahko izgubljeni živali rešimo življenje in jo zavarujemo pred vozečimi avtomobili in preostalimi nevarnostmi. Žival lahko peljete tudi k bližnjemu veterinarju, kjer bo preveril ali je žival čipirana. V primeru, da bodo podatki lastnika znani, vam le teh veterinar ne sme zaupati zaradi zakona o varstvu podatkov. Na tem mestu steče nadaljnje sodelovanje z zavetiščem za živali. Mariborsko zavetišče lahko pokličete od ponedeljka do petka med 9. in 11. uro ali med 13. in 15. uro na telefonsko številko 02/480-16-60 ali dežurno telefonsko številko 031/788-822 kjer so dosegljivi 24 ur vsak dan v tednu.  »Po dogovoru lahko najditelj žival sam pripelje v zavetišče ali gre naš terenski oskrbnik žival iskati.«

»V primeru, ko gremo na teren po psa in ga namestimo v zavetišče seveda nastajajo stroški. Tako mora skrbnik  ob prevzemu živali poravnati nastale stroške kot je oskrbni dan, kilometrina, delovna ura oskrbnika in morebitne veterinarske stroške.«

V letu 2019 je bilo 134 živali vrnjenih lastniku

Ob prihodu v zavetišče je vsaka žival veterinarsko pregledana. V primeru, da je označena z mikročipom, se obvesti skrbnika, ki pride svojo žival prevzeti. Pri tem nastanejo različni stroški. Obračuna se dnevna oskrbnina in delovna ura oskrbnika. Dnevna oskrbnina za odraslega psa znaša 14,64 evrov, za mačko in ostale živali 9,76 evrov. Celoten cenik je na voljo TUKAJ.

Poleti zavetišča pokajo po šivih

Kar se tiče psov je do sedaj nekajkrat prišlo do situacije, da so bila vsa namestitvena mesta polna in so morali sprejete pse voziti v druga zavetišča in nato spet nazaj, ko se je sprostilo nekaj prostora. »Veliko večji problem so mačke. Lahko rečem, da tradicionalno vsako leto, v poletnih mesecih, pridemo do situacije, ko moramo ustaviti sprejem mačk, saj imamo zapolnjene čisto vse kapacitete. Ko pride namreč do situacije, da so polna vsa namestitvena mesta v zavetišču, vsi začasni domovi, ko imamo že vsi zaposleni in naši bližnji mačke, ko so polna tudi društva za zaščito živali, ki nam pomagajo polna mačk, nam enostavno ne preostane drugega, kot da ustavimo sprejem mačk,« opisuje. V tej situaciji žal ni mogoče odpeljati najdene živali v druga zavetišča, saj so vsi v isti situaciji in sprejem enostavno ni možen. V tem času se poskušajo dogovoriti z najditelji, da začasno poskrbijo za živali, dokler se ne sprosti nekaj prostora. Marsikdaj k sreči v tem obdobju že najditelji najdejo interesente, ki mucam nudijo nov dom.

Ljudje mladiče mečejo v kesone ali zaprejo v škatle

»Ko smo pri tej temi, bi apeliral na vse lastnike živali, naj prosim sterilizirajo in kastrirajo svoje živali, da ne prihaja do nezaželenih legel. Le s kastracijo in sterilizacijo je mogoče omejiti populacijo mačk, ki močno presega povpraševanje. Marsikdaj tudi slišimo, da bi morala biti sterilizacija in kastracija zakonsko predpisana. Saj je, vendar ne z natanko temi besedami.«.Zakon o zaščiti živali namreč pravi, da mora lastnik živali preprečiti nezaželena legla. Ob tem vodja zavetišča doda, da bi, v kolikor se ljudje zavedali, koliko mačjih mladičev pride na “plano” v spomladanskih mesecih, ko včasih sprejmejo tudi 20 mačjih mladičev na dan, nekoliko bolj »trezno« razmišljali in poskrbeli za sterilizacijo/kastracijo.

»Marsikateri mladič tudi ne preživi, saj so nekateri ljudje, ali jih naj skorajda poimenujem pošasti, sposobni delati grozovite stvari. S tem mislim na odmetavanje mačjih mladičev v kesone za smeti, puščanje v zaprtih škatlah sredi gozda, pobijanje na takšne in drugačne krute načine,« Velikokrat slišijo, da so posegi predragi in ob tem pojasni, da če damo nekaj mesecev po deset evrov na stran, imamo ta znesek kar hitro na strani in se posledično ubranimo vsem tegobam nezaželenih legel, bolezni, poškodbam,…

»Konec koncev, če se odločimo, da bomo žival imeli, je potrebno za njo poskrbeti v celem spektru v njenem celotnem življenjskem obdobju. Zadeva je načeloma sila preprosta, le mentaliteta ljudi bi se morala korenito spremeniti ,« doda.

Želijo si, da bi bile donacije razporejene skozi vso leto

Spregovorili smo tudi o stanju v skladišču. Tudi decembra lani so jih uspeli napolniti. »Kot vsako leto, je mesec december najbolj donosen glede donacij. Letos pa je bilo ob naši akciji »Božiček za en dan« še toliko bolje. Naša skladišča so se v roku meseca dni napolnila do vrha.« Tako imajo v tem trenutku dovolj vseh stvari, a se v zavetišču zavedajo, da se po pol leta skladišče skoraj sprazni. Ob tem priznava, da si včasih zaželijo, da bi bile donacije malenkost bolj razporejene čez celo leto, »ampak se ne bomo pritoževali.«

Tudi čez leto sicer sprejemajo vse stvari, saj jim vedno pridejo prav. Od hrane, priboljškov, pesek za mačje stranišče, velikih flexi povodcev… Vsekakor pa jim vedno primanjkuje hrane za mačje mladiče, tako mokre kot briketirane.

Rednih sprehajalcev bore malo

Sprehajalcev, ki so opravili brezplačno interno izobraževanje za sprehajalce, je več kot 4.000. Takšnih, ki prihajajo dnevno, je zgolj šest. Kar nekaj pa je takšnih, ki prihajajo pogosto. »Z oskrbniki seveda poskrbimo, da ima vsak pes dnevno omogočen kvaliteten sprehod, je pa res, da se večjega števila sprehajalcev ne bi branili,« pove.

»Izobražovanja potekajo večkrat letno in konstantno pridobivamo nove sprehajalce. Kot povedo same številke, pa ni težava v številu ljudi, ki jim je omogočeno sprehajanje, ampak v odločitvi posameznika, da dejansko v zavetišče tudi pride. Našim psom podatek, da ima izobraževanje opravljeno 4 tisoč ljudi, ne omogoči kvalitetnega sprehoda in drugih pozitivnih učinkov, ki jih ima gibanje za žival.«

V trenutku, ko zalaja prvi pes, so vznemirjeni vsi

Sprehajanje psov so pred leti že omogočali tudi v popoldanskem času, a so ga kasneje ukinili iz več razlogov. Poglaviten razlog je bilo, kot pojasnijo v zavetišču, zdravstveno stanje živali. Zaradi pomanjkanja počitka so se začele pojavljati zdravstvene težave kot je slaba prebava, driska, težave s kožuhom. Hkrati so se pojavile tudi vedenjske težave kot je destruktivno vedenje, psi so razgrizli vse igrače, postelje, sklede, koce, vrteli so se v krogu, pretirano lajali, v nekaterih primerih se je pojavila tudi agresija. S tem, ko so čas ogledov in sprehodov spet skrajšali, so vse te težave izginile. »Potrebno je razumeti, da vsak prihod obiskovalca v zavetišče povzroči vznemirjenje pri vseh živalih. V trenutku, ko zalaja prvi pes, so vznemirjeni vsi. Takšne reakcije imenujemo tudi krdelno vedenje psov, ki opozarja na prihod neznanca v njihov teritorij. Ta nemir seveda vpliva tudi na mačke, ki so v neposredni bližini. Vsakemu, ki ima doma žival, je popolnoma jasno, da mora živali dnevno omogočiti kvaliteten počitek in nič drugače ni tudi v zavetišču,« zaključi.