Praznik sv. Martina oziroma martinovanje, ki ga praznujemo 11. novembra vsako leto, je dogodek, tesno povezan z vinsko kulturo. Martinovanje obeležuje simbolični konec vinogradniške sezone, ko se trdo delo vinarjev pretvori v končni izdelek – iz mošta nastane vino. Medtem ko je ta praznik vina v preteklosti bil omejen zgolj na praznovanje s preprosto veselico, postaja martinovanje v zadnjih letih kulturni dogodek, s katerim mesto kot je Maribor in tudi okoliške občine, izkažejo čast vinarjem in tradiciji s številnimi prireditvami.

Začetki martinovanja v Mariboru

Ideja o martinovanju kot večjem praznovanju, se je po besedah Jureta Struca, direktorja Zavoda za turizem Maribor, porodila pred štirimi desetletji. Prvo praznovanje je bilo bolj skromno z le nekaj ponudniki, vendar pa je z leti, martinovanje postajalo vedno bolj zanimivo, tako za obiskovalce kot tudi vinogradnike. Štiri desetletja kasneje, je martinovanje preraslo v nepogrešljiv družbeno-kulturni dogodek, ki postavlja mesto Maribor in tudi Slovenijo na evropski zemljevid. Z leti se je namreč k samemu dogodku priključila celotna regija, kar pomeni, da bo v prihodnosti, podobno kot denimo Festival Lent, martinovanje postala sodobna urbana prireditev z mednarodnim značajem.

 

[[image_1_article_82531]]

Prepoznavnost se širi tudi izven naših meja

Po besedah direktorja Struca, s sistematičnim pristopom in napredkom v zadnjih letih, Zavod za turizem Maribor, s svojimi aktivnostmi ne privablja zgolj gostov iz Slovenije, temveč tudi iz sosednjih držav kot so Avstrija, Madžarska in Hrvaška. Posledica tega napredka je, da tudi sami ponudniki, teh bo letos več kot 70, v zadnjem času opažajo vedno več zanimanja iz tujine. Martinovanje je tako postalo integrirano v življenje mesta in se ne osredotoča zgolj na vino in kar je povezano z njim, temveč imajo ljudje, bodisi domači ali tuji, možnost okusiti lokalno kulinariko, spoznati kulturne ustanove, ter na splošno v širšem smislu, spoznati mesto in regijo.

Zabava je le del celotnega dogajanja

Kar petdnevno dogajanje s številnimi aktivnostmi, pred glavnim praznovanjem na Glavnem trgu, je namenjeno širjenju obzorja meščanom in obiskovalcem mesta. Medtem ko so seveda pomembne tudi spremljajoče zabave, je enako pomembno tudi to, da se ljudje navajajo na kulturo pitja vina, da spoznavajo številne ponudnike vina, ki bodo z veseljem predstavili svoje izdelke in zgodbo nastanka svojih vin, ter da bodo lahko uživali v mestu in regiji, ki se, poleg varnosti in gastronomske ponudbe, lahko pohvali tudi z izjemno naravno okolico.

Do leta 2022 je martinovanje trajalo zgolj eden do dva dneva, letos pa se bo dogajanje razširilo na 5 dni, tako da pozornosti ne pritegne zgolj zabavni, temveč tudi celoten spremljevalni del. Direktor Struc je potegnil vzporednico z dnevom Maribora, ko so večdnevne aktivnosti pritegnile tudi kulturne ustanove s svojim programom, kar je tudi smisel mestotvornih projektov.        

Obiskovalci prepoznavajo vrednost praznika

Direktor Zavoda Struc je še povedal, da sta v preteklih letih marec in november veljala kot meseca z najmanjšim obiskom, toda zadnje številke kažejo, da se je obisk povečal za kar 30 odstotkov v marcu in 43 odstotkov v novembru, kar kaže na to, da so poleg slovenskih obiskovalcev, tudi turisti prepoznali mesto Maribor kot destinacijo, ki ponuja nekaj več. Mesto je vse od avgusta pa do konca leta polno prireditev - vsebine, bodisi kulturne ali drugačne, privabljajo ljudi, da se dogodkov udeležijo. S širitvijo obsega praznovanja martinovanja in različnimi lokacijami, dobijo obiskovalci celovito izkušnjo mesta in okolice, organizatorjem pa se odpirajo nove priložnosti za dodajanje še več vsebin.

Vloga Evropskega reda vitezov vina in njihovo pojmovanje praznika

O pomembnosti praznika in vlogi le tega v današnjem in preteklem času, smo povprašali tudi Venčeslava Senekoviča, člana Evropskega reda vitezov vina in Prvega legata Legature Maribor Podravje.

Evropski red vitezov vina temelji na tradiciji, spoštovanju vseh vrednot in spodbuja vse oblike druženja, predvsem pa tudi vrednote in kvalitete vina, ki se pojavlja na različnih dogodkih, med drugim tudi martinovanju. Po besedah g. Senekoviča, je martinovanje na slovenskem, predvsem pa mariborskem območju s širšo okolico, postalo pomembna prireditev, ki dobi še več veljave ob različnih oblikah druženja ter s spremljajočimi dogodki povezanimi z vini. 

Od lokalnih vinogradov pa vse do mesta

G. Senekovič je pojasnil, da so pred današnjo obliko praznovanja martinovanja, posamezni pridelovalci vina ob koncu vinogradniške sezone povabili vse, ki so sodelovali pri delu v vinogradu in trgatvah, na dogodek s kulturnim programom, s čimer so že takrat poskrbeli za druženje na vinogradniških kmetijah. Resda je to bilo v manjšem krogu ljudi kot danes, vendar se je tradicija postopoma pričela širiti.

Iz tega preprostega praznovanja praznika so se sčasoma porodile ideje, med drugim tudi v Mariboru, da bi praznovanje preraslo v večji, družbeno-kulturni dogodek, kot ga poznamo danes. Martinovanje tako ni več praznik namenjen pretiranemu uživanju alkohola, temveč praznik, ko se združijo ljudje, vino, kultura in tradicija.