Le 30 minut iz Maribora v idiličnem podeželskem okolju v Zagorcih v občini Juršinci smo obiskali družinsko kmetijo Vršič, na kateri nadaljujejo tradicijo svojih prednikov, ki so se začeli že konec 19. stoletja ukvarjati z vinogradništvom in trsničarstvom. Zadnjih 20 let so butični pridelovalci vina pod blagovno znamko Vina Bakus. V okviru trsničarske dejavnosti so edini, ki uradno razmnožujejo Staro trto z mariborskega Lenta.
Na mestu nekdanjega hleva degustacijski prostor
Na zgledno urejeni kmetiji nas sprejme mladi gospodar Klemen Vršič. Pove, da so njegovi starši pred slabimi 30 leti, ko so iskali primerno lokacijo za trsničarstvo, kupili to kmetijo. Klemnov oče Stanko, ki je ugledni profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah, na katedri za vinogradništvo in vinarstvo, se je rodil le slaba dva kilometra stran, še bližje je mamina domačija.
Ob prihodu na kmetijo jih je čakalo veliko dela. Nekdanji hlev so preuredili v degustacijski prostor, v prizidku so pred osmimi leti uredili sodobno vinsko klet. Za objektom, kjer so zdaj vinogradi, je bil večji sadovnjak. Stanovanjski hiši, v eni eni zdaj živita Klemnova starša, v drugi naš sogovornik z družino, sta bili potrebni temeljite obnove.
[[image_1_article_69882]]
V optimalnih pogojih letno pridelajo do 15 tisoč litrov vina, med njimi so tudi penine
"Vinograde smo zasadili povsem na novo, razprostirajo se na površini, veliki okoli dva hektarja. Od takrat so bili že enkrat obnovljeni, zadnji del obnove nas čaka spomladi. Gre za devet različnih sort; od laškega rizlinga, modrega in sivega pinota do chardonnayja in rumenega muškata. Med novimi sortami, tolerantnimi na bolezni, imamo solaris, johanniter in souvignier gris," nam pove Klemen.
Letno pridelajo, če ni težav s pozebami in točo, do 15 tisoč litrov vina. Odločili so se, da grozdja ne bodo prodajali, ampak bodo sami pridelovali vino, ki ga je mogoče kupiti samo v steklenici. "Večinoma pridelujemo suha vina. Izjema je kak predikat, za katerega se odločimo vsakih nekaj let, ko so optimalni pogoji. Prav tako so v naši ponudbi tudi penine. Trenutno samo rosé penina iz sorte modri pinot. Čez nekaj let pa bo spet na voljo bela penina iz sorte chardonnay."
[[image_3_article_69882]]
Klemnu, ki je doštudiral kemijsko tehnologijo, na kmetiji še vedno veliko pomagata starša. Sam je prevzel vso delo v kleti in strojno obdelavo vinogradov, pomoč pa potrebuje predvsem pri zelenih delih v vinogradu. Zadnji dve leti je zaposlen na kmetiji, predtem je pet let nabiral dodatne izkušnje v vinarskem laboratoriju.
Od kod ime Bakus?
In kako je nastala vinska blagovna znamka Bakus? "Kot vemo, je bil Bakus rimski bog vina, hkrati pa smo nekega decembrskega večera, ko smo pošiljali novoletna voščila, ugotovili, da so to tudi naše začetnice (Blažka, Anica, Klemen, Urška, Stanko). To je bil potem razlog, da smo začeli naša vina prodajati pod to znamko. Naša glavno merilo je visoka kvaliteta naših pridelkov, saj je to edina stvar, s katero si lahko kot butični pridelovalec konkurenčen ostalim."
[[image_8_article_69882]]
V vinogradu še vedno marsikaj postorijo ročno
Klemen je zadovoljen, da lahko nadaljuje tradicijo svojih prednikov, se pa stvari loteva na nekoliko sodobnejši način. Tako več stvari opravijo s stroji (košnja, škropljenje, ...), po drugi strani pa, ker se zavedajo, da se kakovostno vino pridela v vinogradu, še vedno marsikaj postorijo ročno. To velja zlasti za zelena dela: "Tako smo s trtami tedensko v ''kontaktu'' in vidimo, ali se že kje pojavlja kakšna bolezen ali je v katerem delu malo slabša rast in podobno. To nam daje prednost, saj lahko v takšnih primerih vedno hitro ukrepamo oziroma ne ukrepamo prehitro in tako ne uporabimo toliko fitofarmacevtskih sredstev."
[[image_7_article_69882]]
Vključeni so v integrirano pridelavo grozdja, kar pomeni, da jih ves čas nadzirajo glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vseh ostalih opravil, ki jih opravljajo v vinogradu. Prav tako ne uporabljajo insekticidov, razen za ameriškega škržatka, za katerega je zakonsko predpisano tretiranje proti širjenju zlate trsne rumenice. Vključeni so še v ukrepe biodiverzitete, v okviru katerih mulčijo samo vsako drugo vrsto v vinogradih, s čimer ohranjajo več različnih vrst trav in cvetja.
[[image_5_article_69882]]
V degustacije vključujejo tudi oglede
"Degustacijski prostor je namenjen skupinam oziroma manjšim družbam, do 30 oseb, ki lahko tukaj pokušajo naša vina. Ko je lepo vreme, imamo degustacije, ki jih lahko kombiniramo z narezkom lokalnih ponudnikov ali samo s kruhom in sirom, na prostem. Ravno v teh dneh pa zaključujemo z urejanjem prostora, v katerem bomo lahko sprejeli do 60 oseb," pojasni Klemen.
Z gosti se vnaprej dogovorijo, kakšen stil vin bi želeli pokusiti (bela, redeča, penine, slajša ali suha …). "Naša posebnost je degustacija vzorcev sort, tolerantnih na bolezni. Te večinoma zanimajo bolj vinogradnike, ki obnavljajo vinograde in iščejo kakšno alternativo. Glede na letni čas vedno vključimo v degustacijo tudi kakšen ogled. V začetku leta je mogoče videti postopek razmnoževanja trsnih cepljenk, ob koncu poletja različne sorte namiznega grozdja in degustacijo le-teh. Skozi celotno leto pa je možen ogled kleti."
"Imamo globoka ilovnata tla na peščeni podlagi in panonsko celinsko podnebje. To v veliki meri vpliva na okus naših vin, saj hladne noči ohranjajo sortno značilnost in svežino v vinu, tla pa nam dajejo rahlo mineralen in bogat okus, kar je značilno za vsa naša vina."
Na voljo je tudi spletna prodaja
Zaradi pozebe so letošnje količine vinskega pridelka nekoliko manjše, je pa po drugi strani odlična kvaliteta. Vina prodajajo doma in v spletni trgovini, prav tako so na voljo v nekaterih mariborskih vinotekah (Deliz, Vodni stolp, Hiša stare trte). V Mariboru so prisotni skoraj vsak teden, tako da obstaja tudi možnost dostave.
[[image_6_article_69882]]
Letno pridelajo do 200 tisoč trsnih cepljenk
Njihova glavna dejavnost je še vedno trsničarstvo, vinogradi pa pri tem služijo kot matični nasadi za razmnoževanje trsnih cepljenk. S to dejavnostjo je začel že Klemnov prapradedek leta 1896. Juršinci so namreč že od nekdaj znani po trsničarstvu, tu je nastala tudi prva trsničarska zadruga, ki je imela v najboljših časih več kot 50 kooperantov. Danes zadruge ni več, v občini pa deluje okoli deset zasebnih trsničarjev.
[[image_4_article_69882]]
Sortni sestav v trsnici se vsako leto spreminja, saj letno pridelajo 95 odstotkov trsnih cepljenk, ki so naročene za leto vnaprej. Zadnjih nekaj let se odločajo tudi za nove sorte, tolerantne na bolezni. "Pravi čas za naročila trsnih cepljenk je pozimi za naslednjo pomlad. Februarja se namreč začne nova proizvodnja," pravi Klemen in doda, da so namizne sorte trsnih cepljenk na voljo tudi v lončkih. Kupiti jih je mogoče v spletni trgovini, prevzeti pa na kmetiji. Letno pridelajo med 150 do 200 tisoč trsnih cepljenk, s katerimi je precej dela. Še največ v začetku maja, ko cepljenke sadijo na njivo, takrat kmetija potrebuje tudi zunanjo pomoč. Podobno je tudi jeseni, ko jih izkopavajo.
Razmnožujejo tudi najstarejšo trto na svetu
Njihova posebnost je v tem, da razmnožujejo najstarejšo trto na svetu, vpisano v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov. "Uradno razmnožujemo Staro trto za potrebe Mestne občine Maribor. Ta vsako leto podeli določeno število naših certificiranih cepičev, ostali so na prodaj. Letno pridelamo od 50 do 80 trsnih cepljenk Stare trte."
[[image_2_article_69882]]
S križanjem do nove sorte
Ob koncu nas je zanimalo, ali obstaja kakšno posebno vino, ki ima za družino poseben pomen. "Če bi moral izpostaviti poseben letnik in vino, bi izbral naš gemini prestige 2019. Tega leta sta se konec novembra rodila dvojčka in smo s trgatvijo sorte souvignier gris čakali do 6. decembra. Pridelali smo res odlično suho in bogato vino prelepe jantarne barve. Lahko pa se tudi že pohvalimo, da bo v naslednjih letih na voljo nova sorta pinore, ki smo jo križali sami. Hkrati je to prva sorta, ki je bila križana v Sloveniji," zaključi Klemen. Njegov oče je sicer križal še več jedilnih sort, ki pa so še v fazi preizkušanja.
