Zaradi poškodovanih avtobusnih postaj, uničenih semaforjev ali prometnih znakov, prevrnjenih košev, vlomov, kraj ter podobnih primerov, se pogosto poraja vprašanje, ali bi bila mesta varnejša s strožjim nadzorom v obliki videonadzora. V tujini so nadzorne kamere zelo pogoste, preverili pa smo, kakšna je situacija v Mariboru ter ali je tudi pri nas prisoten videonadzor na ulicah in cestah.

Glavni namen kamer je zagotoviti varnost občanov

Kot so za Maribor24 pojasnili na Mestni občini Maribor, je v mestu trenutno nameščenih 144 kamer. Namen nadzornih kamer je preprečevanje poškodovanja in odtujitve lastnine MOM, video nadzor prometa pešcev, kolesarjev in motoriziranega prometa, spremljanje delovanja dvižnega (potopnega) stebrička pri vstopu in izstopu iz varovanega območja skupnega prometnega prostora in območij za pešce, ugotavljanje vzrokov za nastanek prometnih nesreč, ter omogočanje ugotavljanja okoliščin kaznivih dejanj, prekrškov ali drugih varnostnih incidentov na podlagi zaprosila pristojnih organov.

Kdaj se lahko občina odloči za videonadzor občanov?

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) jasno določa, da je videonadzor na javnih površinah dovoljen le, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice posameznika.

Po določilih ZVOP-2, sme upravljavec videonadzor cestnega prometa izvajati le na vnaprej določenih odsekih cest v svojem upravljanju, kjer z drugimi sredstvi ni mogoče doseči nujnega in učinkovitega varovanja ali upravljanja. Upravljavec mora pred dokončno določitvijo izdelati oceno učinka, ki vsebuje lokacijo odsekov cest, in jo posredovati v predhodno mnenje informacijskega pooblaščenca.

Izvajanje videonadzora lahko izvajajo zgolj uradne osebe

Prav tako je zakonsko določeno, da lahko videonadzor na javnih površinah izvaja oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki z javno površino upravlja ali na njej zakonito opravlja dejavnost. Za javni sektor smejo videonadzor izvajati zgolj uradne osebe ali pooblaščeno varnostno osebje, za zasebni sektor pa le pooblaščeno varnostno osebje.

Upravljavec je torej lahko občina, krajevna skupnost ali drug pooblaščen subjekt, ki izpolnjuje zakonske pogoje in zagotavlja skladnost z ZVOP-2 in Splošno uredbo. V mestu Maribor upravlja videonadzor Mestna občina Maribor, ki je pojasnila, da se posnetki hranijo v zakonsko določenem času, po preteku le tega pa se samodejno izbrišejo.

Za videonadzor morajo biti izpolnjeni določeni pogoji

V zakonu je jasno zapisano tudi, da mora upravljalec izkazati, da je videonadzor nujen, sorazmeren in v skladu z izbrano pravno podlago, zato se lahko snemanje izvede le na določenih območjih, kjer so ti pogoji izpolnjeni. Pred izvajanjem videonadzora javnih površin je treba pretehtati, ali je njegova uvedba res potrebna za dosego navedenih namenov in ali teh namenov ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

Zakon o urejanju prostora v 17. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas. Javna površina je lahko grajena ali zelena, lahko pa je v lasti države, občine ali v zasebni lasti.

Kamere smejo snemati zgolj javne površine

76. člen ZVOP-2 izrecno prepoveduje izvajanje videonadzora v dvigalih, sanitarijah, prostorih za preoblačenje, hotelskih sobah ter drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Pri videonadzoru javnih površin tovrstni prostori praviloma niso predmet snemanja, vendar mora upravljavec vseeno zagotoviti, da so kamere usmerjene izključno na javno površino, za katero ima ustrezno pravno podlago in zakonit namen obdelave.

Vsako snemanje, ki bi presegalo zakonsko dovoljene javne površine ter zajemalo zasebna zemljišča ali druge prostore, ki niso predmet videonadzora, ne bi imelo ustrezne pravne podlage in bi lahko pomenilo nedopusten poseg v zasebnost posameznikov ter kršitev varstva osebnih podatkov.

V Mariboru policija izdala 135 zahtevkov za vpogled in zavarovanje videoposnetkov

Ker je upravljalec videoposnetkov nadzornih kamer Mestna občina Maribor, so nam pojasnili, da v primeru zaznanega vandalizma ali drugega kaznivega dejanja, sledi prijava policiji, ki lahko na podlagi zahtevka za zaseg videoposnetka le tega tudi zaseže. Samo v letu 2025, je policija izdala kar 135 zahtevkov za vpogled in zavarovanje videoposnetkov.

Kamere so prisotne povsod po mestu

Mestna občina Maribor je prav tako sporočila podatek, da je 144 kamer v mestu nameščenih ob javnih cestah, v križiščih, na območjih za pešce in skupnem prometnem prostoru. Kamere so nameščene v skoraj vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih.

Župan Arsenovič meni, da je Maribor varno mesto

V nedavnem intervjuju za Maribor24, je župan Saša Arsenovič izpostavil, da je mesto Maribor zelo varno mesto, da obstaja zelo dobro sodelovanje med vsemi pristojnimi službami, prav tako pa podpira videonadzor, saj kot preventivni ukrep daje dobre rezultate.

Vpogled v mestne kamere ni mogoč

Na MO Maribor smo naslovili tudi vprašanje, ali bo v prihodnosti meščanom omogočen vpogled v nadzorne kamere, podobno kot so denimo panoramske kamere, vendar so pojasnili, da so skladno z določili ZVOP-2 za vpogled v posnetke video-nadzornih sistemov določene posebej za to pooblaščene osebe, zato zaradi zakonskih določil, to ni dovoljeno.