Dom Danice Vogrinec Maribor, največji državni dom za starostnike, je do sedaj že z več občinami podpisal pogodbe o izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe na domu. S tem so občani pridobili možnost, da tovrstne storitve prejemajo v udobju svojega doma.

O tem, katere storitve spadajo pod okrilje dolgotrajne oskrbe, kako se bo ta izvajala v praksi in ali je za to v domu na razpolago dovolj kadra, smo se pogovarjali  z direktorjem Doma Danice Vogrinec Maribor Markom Slavičem.

[[image_1_article_79358]]

S koliko lokalnimi skupnostmi je Dom Danice Vogrinec Maribor do sedaj podpisal pogodbe o izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe?

Preden navedem točno številko, je seveda treba poudariti, da je podpis pogodb o izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe nedvomno rezultat dolgoletnega kakovostnega dela naše ustanove v desetih okoliških občinah v okolici Maribora. Gre za vse občine Upravne enote Lenart: Lenart, Cerkvenjak, Benedikt, Sveti Jurij, Sveta Trojica in Sveta Ana. Storitve smo že prej izvajali tudi v občinah Duplek in Miklavž na Dravskem polju, zdaj pa tudi v Makolah in Oplotnici. Ker je pomoč na domu po naravi storitev, ki je sorodna pravici do dolgotrajne oskrbe na domu, župani in lokalne skupnosti niso imeli dvomov glede nadaljnjega sodelovanja. Tako so se vse omenjene občine že vključile, še več pa jih bo.

[[image_2_article_79358]]

Pozabil sem omeniti še Podlehnik, kjer je sedež naše nove dislocirane enote. Temu se pridružujejo tudi Žetale. Po moji oceni je zdaj že 12 takšnih občin, s katerimi smo podpisali pogodbo o izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe.

Kako pa je z Mestno občino Maribor?

Mislim, da je Danica res pravi mariborski dom, kar smo že tisočkrat jasno pokazali in dokazali, a vendarle očitno z bistveno večjim zaupanjem zunanjih občin. Zaradi strokovne odgovornosti, ki jo imamo do teh občin in do ljudi, ki tam živijo, smo v vseh desetih občinah do tega trenutka organizirali zbore krajanov, informirali ljudi o pravicah in jim stali ob strani. Težko pa vam rečem, ali so bili v Mariboru po mestnih četrtih že narejeni ti poskusi. Mestna občina Maribor se namreč za nas ni odločila, zbrala je drugega izvajalca in verjamem, da bo ta naredil to, kar zmore in zna. 

Da bodo ljudje bolje razumeli - katere so sploh storitve dolgotrajne oskrbe?

Najpreprosteje povedano, zakon prinaša pomembno novost: ljudje bodo lažje presodili, kdaj naj se obrnejo na center za socialno delo oziroma kdaj naj vložijo vlogo. Kadarkoli kdo ni več sposoben kakovostnega samostojnega življenja, bodisi zaradi težav s prehranjevanjem, spanjem, gibanjem ali drugimi osnovnimi opravili, nova zakonodaja omogoča, da pridobi pravico do dolgotrajne oskrbe. Glede na vrsto in težavnost stanja (zdravstvenega ali socialnega) smo razvrščeni na lestvico, ki določa obseg pravic - število ur oskrbe, ki jih izvajajo pooblaščene institucije.

[[image_3_article_79358]]

Če govorimo o dolgotrajni oskrbi na domu, so te storitve v marsičem podobne že obstoječim oblikam pomoči na domu. Ključna razlika pa je, da bodo nove storitve brezplačne, saj so financirane iz novega sklada, ki ga polnimo s prispevkom v višini 1 odstotek od bruto plače zaposlenih in 1 % s strani delodajalcev.

Nekatere storitve naj bi zaživele prvega julija, druge v začetku decembra?

Dolgotrajna oskrba tako ne posega le v domače okolje, ki je bilo v naši državi pogosto podcenjeno, temveč zajema pomoč vsem, ne samo starejšim. Nova zakonodaja namreč določa, da so do teh storitev upravičene tudi polnoletne osebe z resnimi težavami, ki jim onemogočajo samostojno življenje. Od 1. julija se uvajajo storitve dolgotrajne oskrbe na domu, od decembra pa tudi v institucijah. To pomeni, da bodo stanovalci domov plačevali le za namestitev in prehrano - tisto, kar zakonodajalec šteje za osebno odgovornost posameznika. Vse druge storitve, ki se nanašajo na pomoč pri vsakdanjem življenju, bodo financirane iz sklada dolgotrajne oskrbe.

Kako se začne postopek uveljavljanja pravic? Kaj morajo storiti ljudje ali njihovi svojci?

Prvi korak je oddaja vloge na centru za socialno delo. Ta oceni stopnjo odvisnosti posameznika in na podlagi tega izda odločbo, ki določa obseg pravic. Trenutno še ni vzpostavljen celoten informacijski sistem, zato centri za socialno delo vloge sprejemajo, a jih bodo morali po uveljavitvi sistema še informacijsko obdelati.

Imate kakšne številke, koliko je teh upravičencev?

Lahko podamo okvirno oceno. V Sloveniji trenutno beležimo približno: 20.000 oseb v domovih za starejše, 20.000 prejemnikov pomoči na domu (kombinacija z zdravstveno nego) in še 20.000, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo. To pomeni skupaj več kot 60.000 oseb. Po ocenah bi lahko sistem zajel še dodatnih 15.000 do 20.000 novih upravičencev. To pa je resen izziv za sistem, ki kadrovsko že zdaj težko pokriva potrebe.

Kaj pa vaš dom? Koliko storitev bi lahko izvajali v končni fazi?

Mi neradi uporabljamo izraz "inštitucija", saj smo z našim pristopom zelo približani lokalni skupnosti, kar je bistveno prispevalo k destigmatizaciji domov za starejše. Sicer pa imamo tukaj na voljo 809 postelj, ki bodo po naši oceni ostale polno zasedene, saj verjamemo, da je celovita institucionalna oskrba za marsikoga še vedno ključna rešitev. Kljub alternativam domače oskrbe pogosto ugotavljamo, da stanovalcem zelo koristi dnevna socializacija, druženje, občutek skupnosti, kar jim dom lahko ponudi.

[[image_4_article_79358]]

Koliko uporabnikov bo prešlo iz obstoječe plačljive storitve pomoči na domu v sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo brezplačen, je trenutno težko napovedati.

 Ali boste morali zaposliti dodatne ljudi?

Da. Pričakujemo prehod obstoječih uporabnikov v nov sistem, kar bo zahtevalo prilagoditve pri obstoječem kadru. Ko pa se bodo vključevali novi uporabniki, bo nujno postopno zaposlovanje dodatnega kadra, predvsem s področij oskrbe in rehabilitacije. Pravica do storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti, ki vključuje tudi rehabilitacijo v domačem okolju, je namreč novost, za katero bomo morali še zagotoviti ustrezne strokovnjake.