Društvo za prometno infrastrukturo Maribor je danes v prostorih Letališča Edvarda Rusjana Maribor organiziralo strokovni posvet na temo razvoja mariborskega letališča in širšega območja.

Rozman: Odsotnost državnega prostorskega načrta odvrača vlagatelje

Predsednik društva Uroš Rozman je trenutno situacijo na letališču, na katerem potniški terminal zaradi poškodb po ujmi že lep čas deluje v omejenem obsegu in tako lahko sprejema le potnike manjših poslovnih letal, orisal takole: "Ugotovili smo, da je eden glavnih problemov ravno odsotnost državnega prostorskega načrta (DPN-ja), ki odvrača vlagatelje. Že v času, ko sem vodil regionalno razvojno agencijo, smo sodelovali z gospodom Božidarjem Doklom, ki je želel vzpostaviti čarterske lete - žal neuspešno. Zato smo zdaj kot društvo za prometno infrastrukturo želeli spodbuditi pogovor o letališču in poiskati rešitve. Vizija se je v preteklosti pogosto spreminjala. Želimo si, da bi država enkrat za vselej sprejela eno strokovno vizijo in se je držala, ne glede na spremembe oblasti. Letališče ima velik potencial, ne samo za potniški promet."

Zadovoljen je, da so bili na današnjem posvetu postavljeni določeni terminski roki. Tako bo država do konca junija letos pripravila časovni akcijski načrt sprejema državnega prostorskega načrta in ostalih aktivnosti. 

Vzdrževanje letal se mogoče ne sliši posebej atraktivno, a ...

Župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak je glede DPN-ja povedal, da je nazadnje aktivno sodeloval pri njegovi javni razgrnitvi  novembra 2018, vlada pa je lani sprejela sklep, da se z DPN-jem nadaljuje. "Mislim, da je ekipa na ministrstvu za infrastrukturo prava in da lahko DPN uspešno pripelje do konca. To pa je temeljno, saj če mi investitorju ne znamo povedati, v kolikem času se lahko projekt realizira, nima smisla. Če rečemo, da lahko traja od enega do dvajset let, potem verjetno niti kave ne bomo skupaj spili, saj bo vsak potencialni investitor odšel."

Na vprašanje, v katero smer si želi, da gre razvoj edinega potniškega letališča v državni lasti, Soršak odgovori: "V osnovi se je v medijih pisalo predvsem o povpraševanju po vzdrževanju letal. Morda se to ne sliši posebej atraktivno, a povprečna plača v letalskem vzdrževanju znaša okoli 3.000 evrov. Vedno si želimo dobro plačanih delovnih mest. Pogosto slišimo, kako so vsa čez mejo in v Ljubljani, to pa je priložnost. Upam, da čimprej sprejmemo DPN in da se začne tukaj nekaj odvijat. Imamo namreč mrtvo infrastrukturo, v katero vsako leto vlagamo dva do tri milijone evrov, plus druge stroške."

[[image_1_article_77689]]

Doda še, da bi bilo dobro, če bil bil predsednik vlade ali pristojni minister iz Maribora ali okolice. "To je po mojem mnenju ena rana mariborskega gospodarstva, ki je predolgo odprta. Rano je treba zaceliti in iz nje nekaj narediti."

[[image_2_article_77689]]

Sanacija strehe do jeseni 

Tomaž Pečnik, v.d. generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet na Ministrstvu za infrastrukturo, vidi letališče kot diamant, ki še ni do konca izbrušen. "Letališče ima strateško lego, vse je blizu. Na žalost je lanskoletna ujma precej prizadela infrastrukturo. Res je, da sanacija traja dlje, vendar je zaradi poškodb na statiki in drugih ključnih delih to neizogibno. Trenutno smo v fazi razpisa za izbiro izvajalca sanacije strehe in verjamemo, da bo ta zaključena do jeseni. Istočasno poteka javni natečaj za izbor projektanta, ki bo pripravil dokumentacijo za celotno letališko zgradbo. Načrtujemo, da bomo izvajalca izbrali še v tem letu in izvedli tudi sanacijo objekta. Delamo tudi na tem, da bi letališče delno odprli za obratovanje. A za to morajo biti izpolnjeni določeni pogoji - predvsem dogovori z investitorji oziroma deležniki. Ti pogovori potekajo stalno, skoraj tedensko, z organizacijami, ki znajo svoj posel."

DPN bi lahko bil sprejet prihodnje leto 

Glede državnega prostorskega načrta je dejal, da so vsi vpleteni že sedli skupaj, se dogovorili ter pripravili izhodišča za projektno nalogo in javni razpis za projektanta za pripravo strokovnih podlag. "Menimo, da smo na pravi poti in bomo cilj kmalu dosegli."

Ponovil je, da dokler ne bo sprejet državni prostorski načrt, ne moremo resno govoriti o investicijah. DPN bi lahko bil po njegovih besedah sprejet v obdobju od 12 do 15 mesecev. "Smo v zadnji tretjini postopka. Po mojem mnenju bi lahko bilo že prej, a za realno napoved recimo – do konca leta 2026."

Letališče sicer obratuje, vendar v omejenem obsegu. Terminal ne omogoča check-ina, vse poteka ročno, varnostni pogoji pa morajo biti zagotovljeni. Sprejme lahko do 14 potnikov. Višina ocenjene škode na strehi znaša okoli milijon evrov, v zadnjih letih pa je država v letališče vložila 9 milijonov evrov. 

Dodatne investicije, med drugim podaljšanje letališke steze, še proučujejo, z nekdanjimi kitajskimi najemniki letališča pa se dogovarjajo glede uporabe nekaterih zemljišč, tudi parkirišča pred letališko stavbo. "Verjamem pa, da bo razvoj letališča prva dejavnost, ki bo ponovno zaživela, in sicer čarterske linije, logistika, vzdrževanje letal. Vsi trije stebri."

[[image_3_article_77689]]