Če se boste kdaj mudili v občini Juršinci, potem morate v naselju Zagorci obiskati družinsko kmetijo Vršič, na kateri že od konca 19. stoletja ohranjajo tradicijo vinogradništva in trsničarstva. Danes jo vodi mladi gospodar Klemen Vršič, ki skupaj s starši in svojo družino nadaljuje delo več generacij. Kmetija, znana pod blagovno znamko Vina Bakus, je zadnjih 20 let butični pridelovalec vrhunskih vin. Poleg tega so edini v Sloveniji, ki uradno razmnožujejo Najstarejšo trto z mariborskega Lenta.
Bakus - iz rimskega boga vina in začetnik družinskih članov
Ime blagovne znamke Bakus izvira tako iz rimskega boga vina kot iz začetnic družinskih članov – Blažke, Anice, Klemna, Urške in Stanka. Kot poudarja Klemen Vršič, je njihovo glavno vodilo vrhunska kakovost, saj je to edini način, da se manjši pridelovalci enakovredno kosajo z večjimi.
Na mestu nekdanjega hleva so uredili degustacijski prostor, v prizidku pa sodobno vinsko klet. Na približno dveh hektarjih vinogradov gojijo osem sort grozdja in letno pridelajo približno 15 tisoč litrov vina. Pri obnovi so se odločili, da muškat otonela ne bo več v njihovih vinogradih, so pa v izbor dodali sorti laški rizling in modri pinot, po katerih je trenutno nekaj več povpraševanja.
[[image_1_article_81774]]
Z letošnjim vinskim letnikom so zadovoljni
Klemen nam pove, da je letošnji vinski letnik količinsko precej dober. "Po treh letih, ko smo imeli ujme, od toče do pozebe, je letos končno prišla normalna količina. Klet sicer ni čisto polna, ker smo del vinograda prenavljali, ampak smo zelo zadovoljni. Zadnjo trgatev smo opravili minulo nedeljo. Šlo je za sorto souvignier gris, iz katere pridelujemo naše vino gemini prestige. To vino je le letos na ocenjevanju prejelo zlato medaljo. Ker pa se količine tega vina hitro zmanjšujejo, bo treba narediti novega."
[[image_2_article_81774]]
In v čem je posebnost vina gemini prestige? "To vino smo prvič naredili leta 2019, ko smo čakali rojstvo dvojčkov. Rodila sta se konec novembra, trgatev pa je bila 6. decembra, in takrat smo prvič naredili vino iz te sorte. Zdaj se je vino kar dobro uveljavilo, zato smo se odločili, da ga razvijamo naprej."
Poudarek na suhih vinih
Posebnost družine Vršič je, da je sama s križanjem razvila določene vinske sorte. Ali je Klemnu pri tem pomagalo tudi dejstvo, da je doštudiral kemijsko tehnologijo? "V bistvu kemija s tem križanjem nima veliko opraviti. Gre za naravni proces. Je pa res, da sta me kemija in biokemija vedno zanimali, kar ima veliko povezave tudi z vinom. V vinu se dogaja veliko biokemijskih procesov in dobro je, če jih razumemo. Sicer pa je bil pri tem v veliko pomoč oče. Ko sva križala novo sorto, sem bil star šele sedem let in sem bil takrat samo pomočnik."
[[image_4_article_81774]]
Klemen meni, da se je v zadnjih letih trend suhih vin pojavil predvsem zaradi kulinarike. Suha vina namreč lažje kombiniramo z večino jedi, tudi s sladicami, kar opažamo pri šefih.
Večina njihovih vin je suhih, pridelajo pa tudi nekaj predikatnih, predvsem iz sorte souvignier gris. "Gemini sweet je sorta z rahlim ostankom sladkorja. Odločili smo se, da to sorto pridelamo v dveh izvedbah, saj sta dvojčka po naravi različna in predstavljata harmonično nasprotje."
[[image_3_article_81774]]
Večji degustacijski prostor
Degustacijski prostor, kjer je mogoče vino poskusiti in si zraven privoščiti še kak narezek, bodo Vršičevi kmalu razširili. Predvidoma do konca leta bodo lahko sprejeli do 60 oseb, po predhodnem dogovoru pa bo pri njih mogoče v sodelovanju s kmetijo Kovačec dobiti tudi kakšno toplo jed.
Pri njih se ustavi veliko turistov, nekaj je tudi naključnih obiskovalcev. Občasno pridejo tudi društva, ki želijo poskusiti predvsem tolerantne sorte vin, kot so solaris, johanniter in souvignier gris, da se potem lažje odločijo za sajenje teh trt. To nedeljo prirejajo dan odprtih vrat.
Za MOM razmnožujejo potomke Najstarejše trte
Še posebej so ponosni na svojo trsničarsko dejavnost, pri čemer zelo dobro sodelujejo z Mestno občino Maribor in mestnim viničarjem Stanetom Kocutarjem. "Za njih vzgajamo potomke Najstarejše trte, ki jih potem oni podeljujejo naprej. Nekaj pa jih lahko tudi prodamo, in sicer ob rezi trte na Lentu. Po predhodnem naročilu pa razmnožujemo še druge sorte vinskega in namiznega grozdja. Vedno imamo v ponudbi klasične sorte: laški rizling, chardonnay, rumeni muškat, sauvignon, šipon in tolerantne sorte, čeprav v omejenih količinah, ker se večina razmnožuje po naročilu."
[[image_5_article_81774]]
Za tolerantne sorte je značilno, da so odporne na bolezni. "Škropljenje priporočamo do štirikrat na leto. V našem vinogradu je zaradi trsne rumenice obvezno trikratno škropljenje, še eno pa pred cvetenjem."
Kako poteka celoten proces trsničarstva? Sogovornik pojasni, da se delo začne decembra oziroma januarja z obrezovanjem vinogradov, ko dobijo cepiče za razmnoževanje. "Kupimo ameriško podlago in cepljenje se začne februarja ali marca. Cepljenke so nato tri tedne v toplih pogojih, da lepo poženejo. V začetku maja jih posadimo na njivo, kjer rastejo do konca oktobra. Takrat jih izkopljemo, preklasiramo in v začetku novembra so na voljo. Zaradi nepredvidljivih zim priporočamo spomladansko sajenje, najbolje sredi aprila."
[[image_6_article_81774]]
Vina prodajajo doma in v spletni trgovini z dostavo po Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, prav tako so na voljo v nekaterih mariborskih vinotekah (Deliz, Vodni stolp, Hiša stare trte).