Mariborsko Pohorje je v zadnjih dneh zaradi precej obilne snežne pošiljke znova zaživelo. Zlasti ob popoldnevih in koncih tedna je precej živahno tudi na Snežnem stadionu, kjer je moč videti veliko smučarjev, ne manjka pa niti sankačev. 

Vsake toliko časa, v zadnjih letih sicer manj, pa se kdo po snežni strmini popelje s posebno pripravo za vožnjo po snegu - pležuhom. Gre za tradicionalno zimsko prevozno sredstvo, značilno za Spodnjo Dravsko dolino, zlasti za Selnico ob Dravi, Kobansko in Pohorje.

Avtohtoni pležuh je bil drugačen 

Z Janezom Dolinškom in Bojanom Perkom iz Društva za ohranjanje ljudskega izročila - Country klub Selnica ob Dravi, v katerem skrbijo za ohranjanje in promocijo pležuha, se dobimo na Snežnem stadionu pod Pohorjem. 

Dolinšek nam pove, da se današnji pležuh precej razlikuje od avtohtonega, ki ima za seboj več kot 200-letno tradicijo: "Avtohtoni oziroma prvotni pležuhi so bili izdelani iz doge - deske od soda. Kasneje so jih nadgrajevali - dobili so prvi stebriček, nato še drugega. Danes je pležuh povsem drugačen. Drsna površina je smučka, ker omogoča večjo hitrost, lažje vodenje in boljšo vožnjo."

Otroci so se nekoč z njim vozili v šolo

Če so vožnje s pležuhom danes namenjene predvsem zabavi in rekreaciji, pa je bilo nekoč drugače. "Predvsem otroci so se zjutraj z njim vozili v šolo, zvečer pa so morali v globokem snegu gaziti domov. Kasneje so ga začeli uporabljati tudi starejši, saj so v tem videli dodatno zabavo. Pležuh je bil pri nas zelo priljubljen. Je pa res, da so bile takrat zime precej hujše, snega je bilo tudi meter ali več. Otroci smo imeli gumijaste škornje, pletene rokavice, šal in kapo, potegnjeno čez ušesa - in to je bilo vse. Pležuh iz doge in gremo, po bregu navzdol," razloži Perko. 

Pležuh ima veliko izpeljank, nadaljuje Dolinšek in doda: "Najverjetneje izvira z našega območja - Sveti Duh na Ostrem vrhu, Gradišče na Kozjaku ... V Črmeniški grabi na koroški strani mu rečejo plježuh, na naši plejžuh. O tem nas je poučila pokojna jezikoslovka Zinka Zorko. Pohorci mu pravijo pok, na drugi strani mu koza, v Slovenskih goricah drdlec ..."

[[image_2_article_84343]]

Namesto dirk predstavitvene vožnje

V preteklosti so člani društva organizirali veliko voženj s pležuhi. S prvimi uradnimi spusti so začeli že leta 1994 na Svetem Duhu na Ostrem vrhu, kjer so se udeleženci med seboj pomerili v hitrostni dirki. "Ker je tam snega pogosto hitro zmanjkalo, smo po petih ali šestih letih spuste preselili na Snežni stadion, kjer so bili pogoji odlični, tudi marca. Skupno smo organizirali 14 spustov, nato so zaradi pomanjkanja snega prireditve odpadle. Danes teh dirk ne organiziramo več. Naše poslanstvo je predvsem ohranjanje pležuha kot starodobno ljudsko izročilo. Danes se osredotočamo na delo z otroki. Med šolskimi počitnicami jih že več let vozimo na Roglo, kjer jim predstavimo vožnjo tako s starodobnim kot z novodobnim pležuhom. Imamo tudi zvočne predstavitve v več jezikih za turiste, kar vedno pritegne pozornost." Pred leti so člani društva pogosteje sodelovali tudi na srečanjih starodobnih smučarjev v tujini, danes je teh priložnosti manj. Leta 2013 so celo tekmovali na svetovnem prvenstvu v Italiji. 

[[image_1_article_84343]]

Vožnja ni zahtevna

Perko pojasni, da vožnja s pležuhom ni zahtevna: "Če znaš voziti kolo, boš znal tudi pležuh. Najpomembnejše je ravnotežje. Noge iztegneš naprej, se čim bolj uležeš, da zmanjšaš zračni upor. Zavijanje pride z izkušnjami - s krajšo smučko lahko zavijaš kot v slalomu, z daljšo pa se voziš bolj naravnost."

[[image_4_article_84343]]

Z leti so različni posamezniki pležuhu dodajali različne nadgradnje. Nekateri so narejeni tako, da omogočajo vožnjo več oseb, nekdo ga je celo oblekel v krzno. Izpeljank je veliko, a pravi pležuh ostaja preprost: doga od soda, deska in kos ride (krmilna palica).

[[image_5_article_84343]]

Pležuhajo tudi na Velikem Boču 

V Društvu Country klub Selnica ob Dravi so pred leti etnološko zbirko, imenovano Selniški plejžuh, z nekdanjega mejnega prehoda Sveti Duh na Ostrem vrhu preselili v prostore Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Škorpijon na Veliki Boč. Zbirka je uradno potrjena s strani Pokrajinskega muzeja Maribor, obsega pa različne eksponate; od pležuhov, sani do oblačil in podobno. Zelo zanimivi so pleteni puloverji, jope, kape, rokavice, gamaše, hlače in starinski gojzarji. Gre za volnena oblačila, ki so jih nekoč uporabljali pležuharji, izdelana pa so s pomočjo selniškega podjetja Soven, ki se ukvarja s predelavo slovenske ovčje volne. 

[[image_3_article_84343]]

V centru Škorpijon je v šoli v naravi trenutno 43 otrok iz Osnovne šole Majde Vrhovnik iz Ljubljane. Kot nam je povedala vodja centra Mirjana Jesenek Mori, vsaki njihovi skupini skušajo približati tradicijo pležuhanja. Poleg tega, da si otroci gledajo zbirko, je del rednega programa tudi vožnja s pležuhi. "Letos so nam razmere še posebej naklonjene, saj imamo na Velikem Boču okoli pol metra snega. Otroci so nad pležuhi navdušeni. Tisti z mariborskega konca jih poznajo, če pa pridejo iz Ljubljane ali Primorske pa je to zanje nekaj novega. Pomembno se nam zdi, da tudi na tak način ohranjamo lokalno tradicijo." V naslednjem tednu bosta v Škorpijonu dve mariborski osnovni šoli - Borcev za severno mejo in Draga Kobala.