Možgani, središče našega telesa, se lahko v enem kratkem trenutku poškodujejo in nam trajno spremenijo življenje, kot smo ga do tedaj poznali. Toda v Centru Naprej! v Mariboru se uporabniki vsak dan znova učijo, da tudi po takšnih trenutkih obstaja pot naprej. 

"Delamo v kroničnem obdobju po poškodbi. Najprej imamo akutno stanje, ko se nesreča zgodi, potem postakutno, in trenutek, ko se morajo vrniti domov. Takrat pa se vključimo mi in pomagamo ljudem, da si dejansko opomorejo, se vrnejo v svoje življenje in poskušajo osmisliti nov način življenja. K nam pridejo ljudje, ki so akutno zdravljenje že prestali in se vračajo domov. V realnost, ki ni več enaka kot prej," pojasnjuje Jasna Vešligaj Damiš, univ. dipl. psihologinja in direktorica centra.

Kaj so pridobljene možganske poškodbe?

V Centru Naprej! sprejemajo odrasle osebe s pridobljenimi možganskimi poškodbami, tako travmatskimi (po nesrečah, padcih, športnih poškodbah), kot tudi netravmatskimi (po možganskih kapeh, zastrupitvah, srčnih zastojih, pomanjkanju kisika). "Pri nas je največ uporabnikov s travmatskimi poškodbami, ki so posledice raznih nesreč (predvsem pri mlajših) in pa uporabnikov, ki so prestali kapi. Tudi pri mlajših ljudeh se v zadnjem času srečujemo z možganskimi kapmi, posledicami srčnega zastoja, pomanjkanjem kisika v možganih in posledično s poškodbo možganov. To niso več zdravstvene težave starejše generacije," opozarja Vešligaj Damiš.

Rehabilitacija, ki jo izvajajo, je celostna, multidisciplinarna in izjemno osebna. Vsak uporabnik ima svoj načrt, ki ga oblikujejo skupaj s strokovnim timom fizioterapevtov, delovnih terapevtov, psihologov, socialnih delavcev in zdravstvenega osebja. "Uporabnik je tisti, ki 'diktira'. On je center naše rehabilitacije in on je tisti, ki se mora povezati s tem, kaj želi v življenju. Če te povezave ni, potem je vse skupaj nesmiselno. Cilj pa je dosežen takrat, ko uporabnik sam pri sebi vidi/opazi, da je to to, kar si je zamislil," razloži sogovornica. "Če si uporabnik želi, da bi znal skuhati kavo, se z njim učimo kuhati kavo. Če si želi, da bi izboljšal svoje motorične sposobnosti, delamo na tem področju," še doda.

Zaposleni pa vedo, da napredek po možganski poškodbi ni hiter: "Pomembno je, da znamo prepoznavati tudi manjše napredke, ki niso tako vidni kot na začetku. Dejstvo je, da se možgani na začetku sami zdravijo in tudi, če ne bi bilo rehabilitacije, bi se kljub temu zdravili. A to se po letu ali dveh ustavi. Prav ta faza pa lahko s seboj prinese močno krizo, depresijo, neprimerno vedenje, apatijo in podobno."

Vsakodnevni urnik uporabnikov je dobro strukturiran in poln dogajanja

Uporabniki v svojem dnevu v Centru Naprej doživijo marsikaj - od nevrofizioterapije, raznih delavnic, socialnih aktivnosti in psiholoških pogovorov do kreativnega dela, ki ga razumejo kot del nevrorehabilitacije. "Uporabniki velikokrat sami rečejo, da pridejo k nam "v službo", ker želijo čim bolj normalizirati življenje, saj jim te težke poškodbe po večini preprečijo, da bi se vračali nazaj v delovno okolje," pojasni sogovornica in doda, da v motoričnih delavnicah na primer izdelujejo izdelke, ki jih kasneje tudi prodajajo na stojnicah, med drugim v mariborskem Evroparku. "Ta program vzdržuje sam sebe, zato moramo izdelke prodajati, da dobimo vsaj denar za material. Uporabniki pa seveda dobijo nagrado, a to za njih ni preživetje. Denarna nagrada ima pri nas namreč manjši pomen kot del poti do tega izdelka."

[[image_1_article_81580]]

"Pomembno je, da so številne ponovitve posameznega dela, ker samo na ta način zagotovimo nevrorehabilitacijo, ki omogoča nevroplastičnost možganov. Se pravi, da vpliva na to, da se širijo te možganske mreže in, da lahko vzpostavimo nove."

 

Rehabilitacija po možganski poškodbi pa ni pomembna zgolj za poškodovane, temveč tudi za njihove družine. "Svojci se pogosto znajdejo v novih, težkih vlogah, torej da postanejo negovalci, motivatorji, organizatorji življenja. To pa lahko v posameznih primerih privede celo do izgorelosti," pojasnjuje Vešligaj-Damiš. V centru zato tudi redno organizirajo skupine za samopomoč, srečanja in izobraževanja, kjer svojci dobijo strokovno podporo in izmenjujejo izkušnje.

Motorična delavnica

V sklopu priprave prispevka je naša ekipa obiskala tudi prej omenjene delavnice. Za začetek smo se ustavili v motorični/rumeni delavnici, kjer smo se pogovarjali z Neli in Matejem.

 

Neli je tukaj že štirinajsto leto in se rehabilitira po možganski kapi. "Tukaj so me uspeli postaviti na noge, da lahko spet hodim pa čeprav s pomočjo opornice. Zelo rada obiskujem center, veliko nam nudijo in pri sebi čutim, da sem veliko stvari ozavestila. Sem zadovoljna, res mi pomagajo, rada hodim sem, lepo se imamo. Jaz to smatram kot del svoje službe, da imam neko obveznost, da sem pripravljena," nam zaupa.

Matej pa se je, za razliko od Neli, že dvakrat izpisal iz programa in se zdaj že tretjič vrnil. A tokrat bo, kot nam sam zatrdi, zagotovo ostal. "Prej sem delal težave, sedaj sem pa v redu, vsi me imajo radi, jaz pa njih. Zdaj sem že tretjič tukaj in zdaj bom tudi ostal. Doma, v Slovenski Bistrici, nimam več prijateljev, tukaj pa jih imam. Vesel sem, da imam družbo," razloži.

 

Izdelovanje glinenih izdelkov

Nato smo se ustavili še v delavnici izdelovanja izdelkov iz gline, kjer smo pred kamero povabili Jožeta.

Jože je tukaj že šesto leto. "Prišel sem nepokreten in na vozičku, malo so me k sebi spravili. Včasih na ta račun potočim tudi kakšno solzo. Tukaj lahko delamo, se rekreiramo, gremo na sprehod,... Pri srcu mi je najbolj telovadba, je pa povsod lepo, saj se učimo nove stvari," pove.

 

Srečali pa smo tudi dva prijatelja, ki sta nekoč skupaj delala v vojski in sta se sedaj srečala v centru. Jadran je tukaj eno leto in je izredno hvaležen, da lahko tukaj dela z rokami, saj bi doma "verjetno ležal in lenaril". "Tukaj mi ni dolgčas, sem s sebi podobnimi. Preživel sem šestkratni možganski napad in bi lahko rekel, da imam več sreče, kot pameti," se pošali.

Srečko pa center obiskuje že devet let. "Najraje ustvarjam z glino in delam čudovite posode. Izdelovanje posode traja dva dni. Dobro je, da tudi država to podpira. Mnogo držav tega namreč ne podpira," pokomentira.

 

Delavnica izdelovanja lesenih izdelkov

[[image_2_article_81580]]

Za konec pa obiščemo še delavnico izdelkovanja lesenih izdelkov, kjer se s polno paro pripravljajo na božične praznike. Pred kamero povabimo Zorana, ki je tukaj že vse od ustanovitve leta 2008 in ima, kot se sam pošali, "že skoraj inventarno številko".

"Najraje delam z lesom, saj je moj osnovni poklic strojni tehnik, laser mi nekako najbolj leži. Našel sem se v tem. Zdaj sem se celo odselil na svoje, vsa gospodinjska dela opravljam sam in lahko rečem, da so mi tukaj ogromno pomagali, da sem sploh do tega prišel. Je pa seveda potrebna volja. Če se doma zaležiš ne bo nikoli bolje. Jaz to jemljem kot službo - vsak dan pridem sem in nimam druge opcije. Z ostalimi se dobro razumem, saj smo vsi po poškodbi in se lažje postavimo v kožo drugega. Vsi imamo podobne težave," zaključi.

Delujejo na dveh lokacijah

Zaradi velikega zanimanja deluje Center Naprej na dveh lokacijah - v Mariboru in v Murski Soboti. V mariborski enoti lahko trenutno sprejmejo približno 30 uporabnikov. Vključitev v program je brezplačna, rehabilitacija pa poteka vsak dan od ponedeljka do petka, v povprečju pet ur dnevno. "Pomembna je kontinuiteta. Samo z vsakodnevnim delom možgani vzpostavljajo nove povezave in prave rezultate," poudarja direktorica.

V prihodnosti pa želijo še okrepiti tehnološki del rehabilitacije, vključno z uporabo robotike in virtualne resničnosti. "Robotika je izredno uporabna, saj bi omogočila še bolj natančne vaje, več ponovitev in s tem boljše rezultate. Trenutno je finančno težko dostopna, a si prizadevamo, da bi jo vključili," zaključi.