V občini Kidričevo, med zelenimi prostranimi pašniki, se razprostira šest hektarjev Konjeniškega parka Starošince, kjer sta zakonca Metka in Alexander Goljevšček ustanovila zavod Nazaj na konja. Zgodba, ki se je začela iz ljubezni do konjeništva in nato prerasla v pionirski center terapevtskega jahanja in izobraževanja, letos praznuje že okroglih 20 let. Na obisku pri njih smo bili tudi mi.

[[image_2_article_79857]]

Če ne bi doživeli na lastni koži, ne bi verjeli

Zdi se, da se je v konjeniškem parku čas ustavil, vsakodnevne službene težave pa kar naenkrat postanejo zelo majhne. Človek si kar zaželi, da od tam ne bi nikoli odšel, ko pa stopi v stik s konji, pa se čarovnija šele začne. Hitro nas preberejo in nas na nek način prisilijo, da znova najdemo svoje bistvo in iz sebe iztisnemo najboljše.  

[[image_5_article_79857]]

Ime zavoda je povezano z resnično Urškino zgodbo 

Metka nam pove, da je v konje zaljubljena že od najstniških let. Pomenili so ji ogromno in jo kot najstnico naučili vztrajnosti, poguma in premagovanja vsakodnevnih izzivov. "Hitro sem vedela, da se želim s konji ukvarjati celo življenje. Zato sem študirala pedagogiko in sociologijo kulture, vzporedno pa smo že razvijali našo zgodbo."

Alexander je leta 2001 v Starošincah kupil kmetijo in prenovil hlev. Sprva sta si z Metko želela  le miren kotiček za svoja dva konja, Bolera in Norda. Da bi si pokrila stroške, sta ponudila možnost oskrbe tudi drugim, večinoma športnim konjem. "Hitro pa sva ugotovila, da to ni najina vizija - želela sva mir, sprostitev in užitek, ne tekmovanj in adrenalina. Prelomnica je prišla z našo prijateljico Urško. Kot najstnica je zbolela za hudo obliko raka, ne-Hodgkinovim limfomom. Med njenim zdravljenjem sem jo pogosto obiskovala na hemato-onkološkem oddelku v Ljubljani in videla težke preizkušnje mladih bolnikov. Ko je bila stara skoraj 16 let, je bila že zelo izčrpana. V klubu smo se pogovarjali, kako bi jo razveselili, in prišli na idejo, da ji pripeljemo kobilo Nobles na oddelek. To je bil pravi podvig, a je zanjo pomenil prelomnico. Dala ji je nov zagon, da se »vrne na konja«. Ko je bila Urška že na poti ozdravitve, smo organizirali dan za otroke z oddelka in takrat smo vedeli, da bo to naše poslanstvo. Tako je nastal Zavod Nazaj na konja."

Zakaj ravno konji? "Posebni so zato, ker so hkrati veliki in mogočni, a v resnici zelo ranljivi, včasih jim rečem kar prestrašeni zajčki. So zelo podobni ljudem: potrebujejo gibanje, svobodo, varnost in občutek, da zanje skrbimo z ljubeznijo. Od drugih domačih živali se razlikujejo tudi po tem, da nas spodbujajo, da gremo ven, v naravo, in nas učijo spoštovanja. Niso majhni kot muce ali kužki, so dostojanstvene, graciozne in plemenite živali, ki delujejo čisto drugače.

Konj te ne pusti ravnodušnega. Ko ti nameni svojo pozornost in ljubezen, je kot obliž na rane. Je nekdo, ki te vidi, posluša, zaznava in se odziva nate. Ljudem v stiski to lahko izjemno pomaga. Poleg tega izjemno dobro »bere« ljudi. Takoj ve, kdaj smo zbrani, kdaj nam misli odtavajo, kdaj smo veseli, žalostni ali prestrašeni. Zelo se odziva na naše čustveno stanje."

Metkin prvi konj, ki jo spremlja še danes, je Bolero. Kot žrebiček je prišel v njihovo družino, ko je bil star komaj dva meseca. "Skupaj sva odraščala. Danes ima že 29 let. Je moj najboljši prijatelj, ob meni je v dobrih in slabih trenutkih življenja."

[[image_1_article_79857]]

Terapevtsko in družinsko središče

Na posestvu je danes 19 konj, dobrodošli pa so vsi, ki potrebujejo kakršnokoli podporo: posamezniki, družine in nasploh ljudje v stiski. Kako pa na primer pri otroku, ki je v stiski, poteka terapija s konjem? "Naše delo je precej široko. Sodelujemo z različnimi ciljnimi skupinami, a če se osredotočim na otroke. Med njimi je veliko takih s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Tega je v osnovnih šolah in vrtcih zelo veliko, opažamo tudi porast težav v duševnem zdravju. Tukaj lahko s pomočjo konj naredimo ogromno. Konj je močan motivator, žival, na katero se otrok močno naveže. Postane mu prijazen, tihi poslušalec, ki mu lahko zaupa. Ob tem se otrok uči vztrajnosti, prilagajanja, discipline, odgovornosti in empatije. To so vrednote, ki jih v povprečnem družabnem življenju otrok in mladih vse bolj pogrešamo. Konj jih povabi v naravo, stran od ekranov, v pristen svet, kjer najdejo svojo vlogo, postanejo del skupine, razvijajo socialne veščine, medsebojno poslušanje in podporo. Najpomembnejše pa je, da otrok ali mladostnik dobi občutek, da ga nekdo sliši, posluša in sprejme - da se počuti varnega in vključenega."

[[image_6_article_79857]]

Vse to dosegajo na več načinov. Jahanje konj je le ena izmed dejavnosti. Gre za celovito skrb za konja. Že samo biti z njim, na pašniku ali v čredi, in opazovati dinamiko med konji je veliko. "Na primer: opazimo, da sta se dva konja sprla in imata konflikt. To je izhodišče za pogovor: kaj pa mi naredimo, ko imamo konflikt? Tako se sproži razmislek in otroci se lažje odprejo. Pogovarjamo se posredno - skozi zgodbe konj. Otroci delijo izkušnje, razmišljajo in prihajajo do svojih zaključkov."

Vsak konj ima svojo zgodbo

 Zgodbe o tem, kaj se je konju zgodilo ali s čim se trenutno sooča, so dragocen uvod v pogovor. Na posestvu imajo recimo konja, ki je slep, konja, ki je prebolel raka, kobilo, ki je po mnogih letih čakanja dobila svojo prvo žrebičko. Ta se zdaj osamosvaja in oddaljuje od mame. "Takšne zgodbe uporabimo kot izhodišče za razmislek o naših vsakodnevnih situacijah," pojasni Metka Goljevšček.

Ker tovrstna terapevtska pomoč ni sistemsko urejena, običajno ljudje zavod Nazaj na konja najdejo sami, velikokrat se zgodi, da jim informacijo posredujejo zdravniki, šolski svetovalni delavci in drugi, ki poznajo njihovo delo. Res pa je, da v zadnjih letih v zavodu veliko vlagajo v prepoznavnost in sodelovanje z različnimi institucijami, da jih ljudje lažje najdejo.

[[image_8_article_79857]]

V glamping hiške prihajajo ljudje od blizu in daleč

Na posestvu se nahaja tudi imenovani Horse Glamping Park, ki so ga leta 2011 zasnovali na lokaciji nekdanjega vaškega smetišča. Območje so očistili in zasadili drevesa in ostale rastline. V parku so najprej začeli prirejati različne kulturne dogodke: literarne večere, koncerte … "Potem pa smo si rekli, da bi bilo lepo, če bi ljudje pri nas lahko tudi prenočili. Tako smo skozi projekt Interreg Slovenija -Madžarska postavili glamping hiške, kamor prihajajo ljudje od blizu in daleč. Naši stalni gostje so tudi iz Nizozemske, Belgije in Francije, pri nas ostanejo po štiri ali pet dni. Nekateri izberejo konjeniški program, drugi pa preprosto uživajo v naravi in tišini ter iščejo butični turizem."

Trenutno je na voljo 32 postelj, načrtujejo, da bi dodali še nekaj manjših hišk za družine (štiri do pet oseb). Večja hiška je namenjena počitniškim taborom in zaključenim skupinam, ki prostor najamejo za delavnice.

[[image_3_article_79857]]

Otroškega smeha ne manjka

V poletnem času v konjeniškem parku odmeva otroški smeh, saj že deset let organizirajo dnevne počitniške aktivnosti, ki so financirane s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Letos je ministrstvo še povečalo sredstva za kakovostno preživljanje prostega časa, zato imamo vsak poletni teden novo skupino otrok, ki pri nas preživijo dneve od ponedeljka do petka, od jutra do poznega popoldneva." 

[[image_4_article_79857]]

Na voljo so tudi plačljivi tabori, ki potekajo v veliki glamping hiški, kjer otroci spijo na pogradih. Gre za različne tematske tabore; angleško-konjeniške, ustvarjalno-konjeniške, gledališko-konjeniške … Vedno združujejo umetnost ali poučne vsebine s čudovitim svetom konj. 

Učenje jahanja in še več 

Posameznikom in skupinam ponujajo možnost pridobitve celotnih konjeniških veščin in znanja. Ne gre le za klasično učenje tehnike jahanja, ampak težijo k temu, da se njihovi učenci povežejo s konji, spoznajo njihovo psihologijo, veterino, delo in nego. Od leta 2008 izvajajo specializacijo za strokovne delavce iz šolstva, zdravstva in socialnega varstva, ki želijo izvajati terapije in aktivnosti s pomočjo konja. Od lanskega leta sodelujejo tudi v projektu Večgeneracijski center Stičišče v Kidričevem, ki ga skupaj z ptujsko in ormoško ljudsko univerzo izvajajo v okviru spodnjepodravskega partnerstva.

[[image_7_article_79857]]

Ob 20-letnici trije večji dogodki 

Ob letošnji 20-letnici zavoda Nazaj na konja pripravljajo bogat program. Prvi dogodek bo 7. septembra, natanko na dan, ko so pred dvajsetimi leti začeli svojo zgodbo. Na ta dan bodo pripravili »Nedeljo s konji«, v okviru katerega bodo skupaj z društvom Carpe artem pripravili koncert klasične glasbe za družine in otroke. Hkrati bo potekal dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili konjeniške programe in druge dejavnosti; od rojstnih dni do družabnih srečanj. 

10. septembra organizirajo predstavitev terapevtskih in svetovalnih programov ter okroglo mizo o izzivih družbe, ki povečujejo stiske mladostnikov, odraslih in družin. Sledi avtorska glasbeno-gledališka predstava Na razpotju, v kateri bodo prikazali stiske, ki nastajajo zaradi sodobnega načina življenja. 

Krovna prireditev ob obletnici bo 12. septembra. Zgodbo Konjeniškega parka Starošince in zavoda Nazaj na konja bodo prikazali skozi fotografije, videe, dokumentarne filme in kulturni program. 

Metka ob koncu doda, da imajo za prihodnje veliko smelih investicijskih načrtov, ne bo pa zmanjkalo niti pisarniškega dela: "Res je, pisarniškega dela je veliko, saj vsak projekt zahteva ogromno dokumentacije, poročil, evidenc in statistik. Včasih pozno ponoči pomislim, kaj mi je tega treba, a se spomnim, da vse to počnemo zato, da lahko ljudem ponudimo več. Prav skozi te projekte pogosto omogočimo brezplačne vsebine, ki jih sicer ne bi mogli."