V Cerkvi obstajajo tri stopnje hierarhičnega duhovništva: diakonska, duhovniška in škofovska služba. Skozi zgodovino se je diakonat kot samostojna služba skorajda izgubil in postal le predstopnja duhovniškega posvečenja. Vendar ga tako ne smemo razumeti. Drugi vatikanski koncil je zopet uvedel diakonat kot samostojno in stalno hierarhično stopnjo, da bi sodobna Cerkev postajala vedno bolj podobna cvetočim krščanskim skupnostim prvih stoletij.

Diakoni lahko postanejo možje, v celibatu ali poročeni. Krajevni škof jih posveti, da bi v moči zakramenta svetega reda opravljali službo v liturgičnem in pastoralnem življenju, v socialnih in karitativnih dejavnostih. Diakoni pomagajo škofu in duhovnikom na mnogotere načine: pri obhajanju evharistije, deliti smejo zakrament krsta, blagosloviti novoporočenca in poročati, oznanjajo evangelij med mašo in besednim bogoslužjem, pridigajo, vodijo pogrebe in se posvečajo različnim karitativnim dejavnostim, so zapisali v Centru za duhovne poklice. 

Po birmi je začutil, da mu Bog pripravlja drugačno pot

Pred mikrofon in kamero smo povabili Andreja Srako, stalnega diakona v povezanih župnijah Sveti Jakob v Slovenskih goricah, Jarenina, Pernica in Pesnica. Rodil se je v Prekmurju v vasi Renkovci, ki spadajo v pražupnijo Marije Vnebovzete v Turnišču. "Moja pot služenja, kar je diakonat v svojem bistvu, se je začela po birmi, leta 1992. Takrat sem začutil, da mi Bog pripravlja pot, ki je drugačna od običajne," nam pove. 

Po končani teološki fakulteti je začutil poklicanost v diakonat 

Vpisal se je v srednjo šolo v Mariboru in v malo semenišče, da bi v sebi odkril, ali je duhovništvo res pot, ki jo čuti. Po koncu srednje šole je nadaljeval izobraževanje na teološki fakulteti in v mariborskem bogoslovju. "Odkrivanje klica se je tako še poglobilo in ob koncu petega letnika študija na fakulteti sem skupaj z Bogom odkril, da je moja pot v služenju kot diakon ... nekoč." Končal je teološko fakulteto in diplomiral na temo »Oratorij, kot model za vzgojo otrok v župniji«. Nakar je spoznal Marino, ženo, ob kateri se je poklicanost v diakonat še okrepila.

"Žena Marina je moja vzpodbuda, dostikrat tvorec idej in predvsem neizmerna pomoč pri mojem sedanjem delu."

Pet let priprav 

Januarja leta 2016 ga je poklicala s. Štefka Klemen, voditeljica Centra za duhovne poklice, in ga povabila na pot priprave za stalni diakonat. "Najprej sva do oktobra 2020, ona kot duhovna spremljevalka in jaz kot spremljanec, hodila pot poglobljenega življenja z božjo besedo. Oktobra 2016 pa sem se pridružil skupini mož, ki je skupaj prehodila štiri leta priprave. V času priprav je prvo leto namenjeno razločevanju poklicanosti. V tem času skupaj z voditelji priprav (s. Štefka Klemen, dr. Stanislav Slatinek in stalni diakon Milan Čivre) pripravniki razločujejo svojo poklicanost. Temeljno delo je naravnano na odkrivanje lastne identitete, na odnos do Boga preko božje besede in na odnos do skupnosti, ki ji bomo služili. Sledijo pa tri leta študija teologije in še zadnje leto kot pastoralno leto v pripravi na posvečenje. Skupaj torej pet let," nam pojasni Andrej Sraka. 

[[image_1_article_73864]]

Ker je Andrej prej končal teološko fakulteto, ni hodil na predavanja, udeleževal se je le mesečnih srečanj, ki so potekala tudi z ženami. "Žena je tudi tista, ki pred posvečenjem podpiše, da se s posvečenjem strinja in na nek način izroča moža Cerkvi za služenje."

Pred očmi imajo uboge, zapostavljene in nasploh ljudi v stiski

Služba diakona, nadaljuje sogovornik, je vezana na naloge, ki jih Cerkev opravlja kot služenje božjemu ljudstvu. Predvsem naj imajo diakoni pred očmi uboge, zapostavljene in nasploh ljudi v stiski. "Diakoni tako prevzemajo vodenje župnijskih Karitas, podelimo lahko zakrament krsta, smo priče pri sklepanju svetega zakona, opravljamo obred pogreba in delimo razne blagoslove. Diakonova redna naloga je oznanjevanje evangelija, tudi pridiganje. Ob današnjem pomanjkanju duhovnikov pa vse bolj stopa v ospredje tudi vodenje besednega bogoslužja z obhajilom. Redno tudi prinašamo obhajilo bolnikom, izpostavljamo Najsvetejše in podelimo blagoslov z Najsvetejšim." V omenjenih povezanih župnijah (Sveti Jakob v Slovenskih goricah, Jarenina, Pernica in Pesnica) deluje pod mentorstvom tamkajšnjega župnika Marka Veršiča. Ob nedeljah ponavadi redno pomaga v dveh župnijah. Po dogovoru z župnikom je običajno v pomoč upokojenemu duhovniku Marjanu Nemcu.

[[image_2_article_73864]]

Je vodja oskrbe v enoti Dom sv. Agata

Eden od pogojev za posvečenje, ki je po Zakoniku cerkvenega prava možno po 35 letu, po ustrezni pripravi in ob tem, da je kandidat poročen (če ni, obljubi celibat kot duhovniki), je tudi redna zaposlitev. "Sam imam to srečo, da sem zaposlen v mreži Karitas v Domu sv. Lenarta na delovnem mestu strokovnega delavca za socialno varstvene storitve, konkretno kot vodja oskrbe v enoti Dom sv. Agata. Tudi tu sem odgovoren za duhovno oskrbo naših stanovalcev. Zakaj je to pomembno? Namreč tudi po dogovoru z direktorjem lahko diakonsko službo opravljam med službenim časom. Pa naj si bo to v domu starejših ali kot pomoč domačemu župniku; sploh kadar priskočim na pomoč in opravim pogrebni obred ali pa ko spremljam veroučence pri urah verouka."

"Zdi se mi zelo pomembno, da daje Cerkev mladim občutek sprejetosti"

Diakon je torej vzet izmed ljudi in postavljen med ljudi, da bi jim služil. Andrej Sraka se tudi ogromno dela z mladimi. "Dandanes se mi zdi zelo pomembno, da daje Cerkev mladim občutek sprejetosti, da jih v skupnosti opolnomoči za polno življenje. Vseprevečkrat so mladi v tem svetu izpostavljeni pesimizmu, razočaranjem, obupu."

"Vloga Cerkve in sploh diakonov je pomembna zato, da mladi ob nas rastejo v služenju, kajti ljubezen dobi pomen šele takrat, ko je živeta, drugače je samo beseda. In mladi danes potrebujejo takšne zglede ... Mladi potrebujejo gotovost, smer in nenazadnje nekoga, ki jim vlije upanje in je zanje pripravljen iti skozi njihove življenjske boje. V ta namen tudi letošnje sveto leto papež posveča upanju. In nič ni bolj gotovega za našo prihodnost kot mladi, ki ob navdušenem zgledu lahko živijo upanje. Namreč vera v Jezusa je vera upanja, je vera dejavne ljubezni, ki mora povezovati skupnost in jo nagovarjati k služenju vsakemu človeku."

V povezanih župnijah ga sprejemajo zelo lepo 

Biti stalni diakon vključuje najprej dober zakonski odnos in zdravo družinsko povezanost, ki sta temelj, da lahko stalni diakon daruje svoje življenje za Jezusa in Cerkev.

"Hvala Bogu, da me žena in cela družina podpirajo in vzpodbujajo k služenju. Ker smo vsi v družini vpeti v pastoralno dejavnost, nam to prinaša blagoslov in hkrati vzpodbudo, da vero, ki jo živimo, lahko širimo med ljudi."

"Lahko rečem, da me ljudje v naših povezanih župnijah sprejemajo zelo lepo, da so veseli, ko prihajam med njih, jim oznanjam božjo besedo ali delim zakramente. Bog daj, da bi se nam stalnim diakonom pridružili novi možje, ki so skupaj s svojimi družinami pripravljeni darovati svoje življenje v služenju skupnosti in Bogu," sklene Andrej Sraka.