Amadej Krepek iz Benedikta je lovec na nevihte, poleg tega pa tudi sistemski administrator na portalu Meteoinfo Slovenija, ki deluje že okoli tri leta. Vremenski pojavi so ga začeli zanimati v osmem razredu osnovne šole, ko si je z denarjem, ki ga je dobil pri birmi, kupil manjšo vremensko postajo. Postal je redni udeleženec internetnih forumov in v bližini svojega doma v Ženjaku postavil ARSO hiško. 

Z njim smo se srečali v njegovem rojstnem kraju in ga povprašali po vremenskih posebnostih letošnjega leta in o lovu na nevihte. 

Če pogledava letošnje leto - količino neviht, neurij, vremenskega dogajanja na splošno - je bilo leto 2025 do konca julija v tem pogledu kakorkoli posebno?

Zgodilo se je nekaj prelomnih dogodkov, ki so zaznamovali letošnje leto. Predvsem junij je bil poseben. Takrat smo imeli kar dva vročinska vala. Resda sta trajala relativno kratek čas, a sta bila precej intenzivna in sta povzročila nekaj težav, predvsem pri starejših. Kar se tiče neviht, pa je bilo leto povprečno, ni izstopalo kot na primer leto 2023, ko vemo, koliko neurij je prizadelo Slovenijo. Letos torej nismo imeli kakšnih posebej ekstremnih dogodkov, ki bi pustili večje posledice. A  pred nami sta še avgust in september – lahko se še zgodi kaj ekstremnega, predvsem kar zadeva nevihte.

Kateri vremenski pojav pa je bil letos doslej najbolj ekstremen?

Najbolj ekstremen dogodek na območju Slovenije je bil verjetno takrat, ko nas je prešlo močnejše neurje. Pri nas, torej na severovzhodu, sicer ni povzročilo večjih težav, več škode je bilo na območju Postojne in Gorenjske, kjer so bile poplave. Težko je izpostaviti točen datum, ker je bilo več takih dni, brez enega izrazito izstopajočega.

Lahko pa omenim vodno trombo, ki se je pojavila na slovenski Obali. Ta pojav je letos izstopal tudi po odzivu javnosti. Tromba je iz morja prešla na kopno in lahko rečem, da je bila eden izmed vremenskih fenomenov letošnjega leta.

Glede toče se zdi, da smo jo v okolici Maribora kar dobro odnesli?

Kar se tiče toče, je res, da jo je okolica Maribora za zdaj kar dobro odnesla. Center mesta Maribor ima sicer nasploh redko večja neurja, ki bi povzročila večjo škodo. Okolica mesta pa letos še ni doživela kakšnega posebej močnejšega dogodka. Kot sem omenil, nas še čakata še avgust in september.

Amadej, si tudi sam lovec na nevihte. Kaj to pomeni v praksi in kako se je vse skupaj začelo?

Začelo se je iz čistega zanimanja. Že od nekdaj sem imel močan interes za vremenske pojave. Adrenalin med nevihtami me je pritegnil. Sčasoma sem začel fotografirati nevihte, predvsem strele in njihove strukture. Ko sem imel na voljo avto, sem se začel odpravljati na teren in resno dokumentirati te pojave.

Kakšna pa je osnovna oprema za lovce na nevihte?

Najpomembnejša je dober stativ, na katerega postavimo fotoaparat. Ni nujno, da je ta ravno profesionalen, a mora omogočati nastavitve. Ključno pa je, da smo na pravem kraju ob pravem času. To zahteva precej načrtovanja.

Kako se pripravite na teren in kako točno veste, kam iti?

To ni enostavno in običajno ne delamo tega sami. Potrebna je ekipa. Eni spremljajo radarsko sliko, drugi navigirajo. Imamo tudi vnaprej določene razgledne točke po Sloveniji, kjer se odpre lep pogled proti smeri, iz katere prihajajo nevihte. S tem dobimo lep kader in boljšo kompozicijo fotografije. Ne ujamemo samo strele, ampak tudi okolico - pokrajino.

Kako blizu neviht pa si upate priti?

Odvisno od posameznika. Jaz sem pri tem precej previden. Če je nevihta oddaljena manj kot kilometer, grem običajno v zavetje, največkrat kar v avto. Nekateri pa vztrajajo na prostem, tudi če že dežuje. A na splošno čakamo na stacionarne nevihte, ki se ne premikajo hitro. Takrat lahko fotoaparat nastavimo in počakamo na posnetek strele z varne razdalje.

Je ob tem tudi prisoten strah?

Še posebej pred prihodom nevihte, ko se čuti, da se nekaj pripravlja. Ko zapiha nevihtni piš. Takrat je pomembno hitro reagirati – imeti avto pri roki in se umakniti, da te ne ulovi nevihta ali toča. Tudi za avto ni vseeno. Ponavadi velja, da lepši kot so oblaki, tem močnejša nevihta je na obzorju. Tudi to je lahko eden izmed faktorjev, zakaj je lahko prisoten strah. 

[[image_3_article_79535]]

Je tvoj avto že doživel točo?

Na srečo ne hudo, nekaj malega, a nič resnega. Sem kar previden in raje ostanem blizu avtoceste, da lahko hitro umaknem vozilo.

[[image_4_article_79535]]

[[image_5_article_79535]]

So na Štajerskem kakšna posebej primerna območja za fotografiranje neviht?

Slovenske gorice ponujajo odlične razglede, na primer na Sveti Ani, kjer je lep pogled proti zahodu in severu. Tudi Sveta Trojica in pogled iz Lenarta na jezero v Radehovi sta zanimiva. Nevihte pogosto potujejo čez Dravsko in Ptujsko polje, pa mimo Gornje Radgone, čez Apače, tako da je teh točk kar nekaj.

Se spomniš kakšnega posebej uspešnega lova na nevihto?

Ja, najbolj mi je v spominu ostal eden prvih intenzivnih lovov z ekipo. Bili smo na Obali, na območju Jagodja. Prišla je zelo močna nevihta z lepimi strukturami - striacijami. Res lep pogled se je odprl proti Trstu. In kar je bilo zanimivo; doma je bilo povsem oblačno, deževno, ko pa smo prispeli na Obalo, je bilo skoraj poletno vreme. Ambient je bil čisto drug, kar je dodalo še več čara in adrenalina.

Večinoma fotografiraš strele. Pa si že ujel tudi vodno trombo?

Pred kratkim, prejšnji vikend, smo lovili nevihte na območju Istre. Del ekipe je bil pri Puli, mi pa v Rovinju. Uspeli smo ujeti nekaj vodnih tromb. Težava je bila, da je bilo to ponoči, kar zelo otežuje fotografiranje. Trombe se pojavijo hitro in prav tako hitro izginejo, podobno kot tornadi. A ko se je začelo bliskati, so se obrisi tromb lepo videli. To je bil moj prvi uspešni »ulov« vodne trombe.

[[image_6_article_79535]]

[[image_8_article_79535]]

Tornade si že omenjal. Je Slovenija območje, kjer se to lahko zgodi?

Ja, nekaj primerov tornadov je bilo že dokumentiranih, tudi uradno s strani Arsa. Nekaj pa jih je ostalo neuradnih. Verjetnost za te pojave se z leti povečuje; v zraku je več vlage, višje temperature ... V določenih pogojih se lahko razvijejo tudi močnejše nevihte, iz katerih nastane tornado. Tudi Štajerska ima potencial za takšne pojave.

Ljudje si predstavljamo, da do močnejših neviht pride le takrat, ko je ozračje pregreto. Točo pa smo že doživeli tudi ponoči. Kako to?

V bistvu je ključno, da je dovolj velika temperaturna razlika med tlemi in višjimi plastmi zraka. Če je recimo na tleh 5 stopinj, v višinah pa −10, je zračna masa nestabilna, in to je eden ključnih pogojev za razvoj neviht, toče ali celo tornada, seveda če so prisotni še ustrezni vetrovni pogoji.

[[image_7_article_79535]]

Zakaj sploh lovci na nevihte to počnete? Kakšen je namen, kaj so koristi lova na nevihte?

Nam je to predvsem hobi. Nagrado pri tem lahko razdelimo na več delov. Eno je fotografija  - slika, ki v sebi nosi zgodbo. Drži rek, da slika pove več kot tisoč besed, za nas pa pomeni še več. Ko jo pogledamo, se spomnimo poti, občutkov, trenutka, ko je blisk udaril blizu, skratka, celotno doživetje se shrani v eni sami sliki. Spomnimo se kraja, dogajanja, lokacije ... Vse to dobi s časom še večjo vrednost.

Velik doprinos vidimo tudi v sodelovanju z meteorološkimi službami. Ker smo veliko na terenu, lahko ljudi opozorimo že pred prihodom nevihte. To je posredna korist za širšo javnost oziroma za območja, kjer se gibljemo. Saj na terenu vidimo dejansko stanje, ki ga modeli pogosto ne ujamejo natančno. V takih trenutkih je naša prisotnost zelo pomembna.

Si tudi sodelavec portala Meteoinfo Slovenija. Ali lahko fotografije neviht, strel in drugega vremenskega dogajanja vidimo tudi tam ali kje drugje?

Seveda. Na našem portalu, na spletni strani www.meteorinfo.si, si lahko ogledate naš arhiv, fotogalerije, reportaže in vremenske napovedi. Portal ves čas posodabljamo in iščemo nove načine, kako vsebine približati širši javnosti.

Dosegljivi smo na Facebook profilu, prav tako pa tudi na Instagramu. Vsebine povezujemo tudi s spletno stranjo. Najbolj relevantne novice boste našli prav na Facebook strani, kjer zbiramo komentarje, fotografije in videoposnetke naših uporabnikov. To nam zelo pomaga pri ustvarjanju boljše zbirke in pri organizaciji vsebin.

[[image_1_article_79535]]

Omenil si napovedi neviht. Ali se umetna inteligenca uporablja tudi na tem področju?

Da, tudi tu se je v zadnjem času veliko razvilo, predvsem na področju dolgoročnih in srednjeročnih vremenskih napovedi, torej nekaj dni do tedna vnaprej. Pri napovedovanju neviht pa umetna inteligenca še nima toliko relevantnih podatkov in modelov, zato je tu še veliko prostora za izboljšave. Tudi sami si prizadevamo za napredek na tem področju. In za zdaj nam gre kar dobro.

Kako zanesljive pa so napovedi neviht v primerjavi z dejanskim stanjem na terenu?

To je zelo odvisno od situacije. Velikokrat so modeli usklajeni, včasih pa se precej razlikujejo. Takrat je pomembno, da pregledamo celoten razvoj modelov za dan ali dva nazaj in poiščemo vzorce. Če vzorca ni, je napoved včasih tudi stvar intuicije - nekakšna vremenska "loterija". Takrat poskušamo oceniti, katera lokacija bi lahko bila najbolj primerna. Na primer, ob morju je pogosto več energije kot drugje na celini, zato je tam večja možnost za nastanek neviht. Čeprav to ni vedno zagotovilo.

[[image_2_article_79535]]

Vem, da so dolgoročne napovedi zelo nehvaležne, pa vseeno vprašam. Letos je bil junij toplejši kot julij. Kakšni pa so obeti za avgust?

Res je, junij je bil letos toplejši. Po zadnjih dolgoročnih napovedih, torej do okoli 15 dni vnaprej, naj bi bilo do 7., 8., morda 10. avgusta še nekaj deževnega vremena. Nato pa naj bi se vreme izboljšalo in lahko bi znova pričakovali vročinski val. Kar zadeva drugo polovico avgusta, zaenkrat je to še nekoliko predaleč, da bi lahko z gotovostjo napovedovali.