Varna hiša Maribor – pomoč ob nasilju v družini, je javni socialno varstveni program Centra za socialno delo Maribor, ki že polnih 28 let nudi zavetje ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje v svojih družinah. Temeljno poslanstvo Varne hiše Maribor je nuditi varno bivanje in zagotoviti psihosocialno pomoč in podporo, namen svetovalnega dela pa je, da ženske pridobijo nova znanja in izkušnje ter osebno moč, s katero kasneje vstopajo v samostojno življenje brez nasilja. Več o tem, kako Varna hiša sploh deluje in kakšni so njeni izzivi, nam je zaupala Lidija Ovčar, vodja SVP Varna hiša Maribor.
Letno namestijo 20 uporabnic
Kot je pojasnila vodja, na letni ravni v SVP Varna hiša namestijo povprečno 20 uporabnikov. Psihosocialno pomoč in podporo pa nudijo okoli 200 uporabnikom. Pri tem je potrebno poudariti, da se zasedenost kapacitet na tedenski ravni spreminja, saj je vezana na odhode uporabnic in nove namestitve.
Bivanje v Varni hiši je začasne narave in lahko traja največ eno leto, odvisno od kompleksnosti problemske situacije. V nekaterih primerih ima uporabnica možnost, da se bivanje podaljša za obdobje 6 mesecev v bivalni enoti VH, ki je tudi na tajni lokaciji.
Najpogostejši razlog za sprejem je nasilje v družini
Pogoj za sprejem je, da oseba doživlja nasilje in da se v SVP prostovoljno vključi ter sprejme pogoje bivanja in hišni red. Pomembno je, da uporabnica ves čas bivanja v varni hiši aktivno sodeluje v procesu reševaja problemske situacije, sprejema pravila bivanja in hišni red, kar ji daje občutek varnosti in omogoča lažje okrevanje od posledic nasilja, pojasni Ovčarjeva.
Pri tem doda, da je najpogostejši razlog sprejem, da ženske z otroci ali brez doživjajo različne oblike nasilja v družini. "Poleg nasilja v družini pa zaznavamo vedno več pridruženih težav. V program so vključene tudi uporabnice s kompleksnejšimi problemi; težave v duševnem zdravju, z odvistnostjo, uporabnice z vedenjskimi in čustvenimi težavami z izkušnjo psihičnega, fizičnega, spolnega, ekonomskega nasilja; stanovanjska problematika, namestitev tujk z izkušnjo nasilja, težave z urejanjem statusnih vprašanj, brezposelnost, finančna nestabilnost, eksistenčna ogroženost," izpostavi.
Zaznan je porast nasilja v družini; k temu zagotovo prispevajo različni dejavniki tveganja in splošna družbena klima ter sistemski vidik reševanja različnih problemskih situacij.
