Kot je poročal portal Ovtar24, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugodilo vlogi Območnega združenja upravljavcev lovišč Slovensko goriškega lovsko-upravljavskega območja (LUO) za izredni poseg v populacijo sive vrane v času lovopusta. V tem LUO je letos dovoljen izredni odstrel sivih vran v času lovopusta od dneva izdaje omenjene odločbe, torej od 4. marca do 31. julija.

Odstrel dovoljen le na kmetijskih površinah

Odločbo o odstrelu so prejele vse lovske družine, ki delujejo kot upravljavke lovišč na tem območju, v njej pa je ministrstvo zapisalo, da se lahko izredni odstrel izvaja izključno na kmetijski površinah, kjer nastaja oziroma se pričakuje, da bo nastala resna škoda od sivih vran.

Sive vrane povzročajo škodo

Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sicer zapisano, da vsako leto zazna prijave konfliktnih situacij med sivo vrano in človekom. Nanašajo se predvsem na škodo na človekovem premoženju, na povzročanje hrupa, izraženo skrb ljudi zaradi domnevnega ogrožanja drugih vrst ptic in tudi na posamične fizične napade sivih vran na ljudi. Do teh pride zelo redko, ponavadi le takrat se ljudje preveč približajo mladičem, pa še v teh primerih gre večinoma simulirane napade z bližnjim preletavanjem.

V zadnjem času vedno več sivih vran v urbanem okolju

Kot so zapisali na ministrstvu, naraščanje številčnosti sivih vran samo po sebi ni problematično. Siva vrana ima svojo vlogo v ekosistemu, tudi v bolj urbanem, kjer je v zadnjem času možno zaznati več sivih vran kot v preteklosti.

Ukrepi za omejevanje številčnosti vran so omejevanje možnih virov hrane v naseljih in deponijah odpadkov, preprečevanje gnezdenja na najbolj frekventnih in kritičnih točkah, zlasti v bližini vrtcev in osnovnih šol, obrezovanje in oblikovanje krošenj dreves, ter plašenje vran s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa (silhuete ujed in sov).

Odstrel je v prvi vrsti namenjen preventivi

Za dodatna pojasnila v zvezi z izrednim odstrelom teh ptic, smo se obrnili na Izidorja Cojzerja iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je razložil, da se tovrsten odstrel opravlja predvsem z namenom preprečevanja škode na kmetijskih površinah, seveda pa morajo za to biti izpolnjeni tudi določeni pogoji.

Vrane so najbolj aktivne na poljih s koruzo

Cojzer nadaljuje, da je v preteklih letih nastalo kar nekaj škode, saj so vrane aktivne predvsem na poljih s koruzo, rade pa se lotijo tudi drugih poljščin. Če so na teh območjih prisotni lovci, kot je to določeno z odredbo, se prepreči marsikateri škodni dogodek.  

Odločba velja do konca julija

Začetek odstrela in z njimi povezanimi aktivnostmi, je v rokah upravljalcev lovišč in lovskim družinam. Naloga zavoda je, da pripravi strokovno mnenje, nato pa se ministrstvo na podlagi tega odloči, ali bodo izdali odločbo ali ne. V tem letu je ministrstvo odločbo izdalo do konca julija, kar pomeni, da so lovci v tem primeru, že lahko aktivni.

Vrane so izjemno prilagodljive

Na vprašanje ali se vrane razmnožujejo bolj kot v preteklih letih, je vodja zavoda Cojzer povedal, da je to težko potrditi ali ovreči, je pa dejstvo, da imajo vrane v okolju obilico hrane. Njihova številčnost je odvisna od različnih dejavnikov in dogajanj v okolici, se pa po besedah Cojzerja lahko vrane izjemno prilagodijo ljudem.

Prav zato vedno več vran opazimo v urbanem okolju, ne samo na vaseh ali zaselkih. Cojzer še nadaljuje, da odstrel vran ne pomeni, da bi lovci z njim bistveno zmanjšali populacijo, temveč gre za preventivni ukrep za zaščito poljščin. V primeru, da so vrane naredile večjo škodo, kmetovalci škodni zahtevek posredujejo upravljalcu lovišča, ki je tudi odgovoren za škodo nastalo zaradi divjadi.

Pri izrednem odstrelu ne gre za klasičen lov

Kljub temu, da gre za t.i. izredni odstrel, to ne pomeni, da lovci streljajo kar povprek, temveč gre bolj za odvračalni odstrel. Kot je razložil Cojzer, se lovci ne postavijo v zasedo in čakajo na strel, temveč praviloma opazujejo kje se zadržujejo jate negnezdečih osebkov. Vrane se namreč hitro učijo in veljajo za pametno vrsto, tako da se ob nevarnosti hitro organizirajo in tudi umaknejo, kar pomeni, da se tistim krajem do nadaljnjega izognejo, posledično pa tudi ne prihaja do večje škode.

V tem primeru tako da ne gre za klasičen lov na živali, temveč bolj za sistem plašenja, saj včasih zadostuje že fizična prisotnost lovcev na teh površinah.