Bistriška upravna enota je v postopku pritožbe ugotovila, da je investitor nepravilno prikazal vetrno elektrarno tipa Vensys 82.

Foto: BoBo

Upravna enota Slovenska Bistrica je v sredo izdala odločbo, s katero je zavrnila predlog družbe Energo Maks za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo male vetrne elektrarne Kalše na območju Šmartnega na Pohorju, so danes sporočili iz okoljske organizacije Alpe Adria Green, ki je najbolj glasno nasprotovala načrtovani investiciji.

Pridobljena soglasja niso veljavna

Omenjena nevladna organizacija je od upravne enote zahtevala, da vlogo investitorja zavrne, v nasprotnem primeru pa mu naloži, da odgovori na vse njihove pomisleke. Posebej izpostavljajo dejstvo, da gre za vetrno elektrarno z nazivno močjo 1,5 megavata, medtem ko naj bi se vsa pridobljena mnenja in soglasja nanašala na elektrarno z močjo 0,99 megavata in so zato neveljavna.

Bistriška upravna enota je v postopku pritožbe ugotovila, da je investitor nepravilno prikazal vetrno elektrarno tipa Vensys 82, saj to podjetje izdeluje vetrne elektrarne, ki imajo najnižjo nazivno moč 1,5 megavata, sporočajo iz okoljske organizacije.

Po njihovih podatkih je že leta 2018 agenciji za energijo več investitorjev prijavilo naprave z nazivno močjo 0,999 megavata, kakršnih pa po informacijah Alpe Adria Green ne izdeluje nihče, zato menijo, da je agencija za to vedela, prav tako tudi ministrstvo za infrastrukturo.

V omenjeni okoljski organizaciji menijo, da do tovrstnih poskusov prihaja, ker so poslanci s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih omogočili gradnjo malih vetrnih naprav do enega megavata na kmetijskih zemljiščih kar po poenostavljenem postopku. Pri tem opozarjajo tudi na zavajajoč naziv, saj bi morali naziv mala vetrna elektrarna uporabljati za dimenzije naprav, ki so takšne po fizičnem obsegu, ne pa zgolj po moči.

Očitki kar dežujejo

Investitorju so v Alpe Adria Green očitali tudi vztrajanje pri gradnji na parceli, na kateri to fizično ni mogoče, od njega pa zahtevali, da priskrbi strokovno mnenje glede možnosti zrušitve elektrarne, ki bi stala na razmeroma plitvem temelju s 85 metrov visokim stebrom, na katerem naj bi bilo za kar 60 ton opreme. V dostopni dokumentaciji namreč ni bilo statične analize konstrukcije, čeprav po njihovem obstaja nevarnost in tveganje za zrušitev ob izjemnih vetrovih, vrtincih ali žledu.

Kot pravijo v organizaciji, naj bi upravna enota ugotovila zavajanje investitorja tudi glede velikosti zemljišča. Od zasebnika je namreč kupil parcelo v izmeri 20×20 metrov in v vlogi zatrjeval, da bo gradil samo tam, a naj bi bilo iz dimenzij naprave jasno, da tega ne more v nobenem primeru.

Upravna enota naj bi po njihovem ugotovila še več drugih neskladij, med drugim, da je neveljavna tudi študija hrupa, ki ni v skladu z novejšo uredbo, pri čemer bi bilo najbližje stanovanje oddaljeno le 160 metrov od lokacije postavljene elektrarne, v območju znotraj 500 metrov pa je kar 20 stanovanjskih objektov.

V Alpe Adria Green ob tem vse lastnike zemljišč, do katerih prihajajo potencialni investitorji, da so s tem, ko dovoljujejo izgradnjo industrijskih con z vetrnimi elektrarnami odgovorni za povzročanje škode in druge vplive, saj ti sežejo daleč preko meja parcel, ki jih oddajajo v najem ali prodajajo. V takih primerih bodo morda potrebne tudi tožbe zoper neodgovorne lastnike, še dodajajo.

Marca lani je v zvezi z vetrno elektrarno v Kalšah potekal tudi referendum, na katerem so krajani Šmartnega na Pohorju zavrnili zahtevo skupine volivcev, da bistriška občina razveljavi že izdano soglasje za gradnjo male vetrne elektrarne v Kalšah.

Krajani so namreč zahtevali razveljavitev soglasja, ki ga je svet omenjene krajevne skupnosti sprejel na seji predlansko poletje. Civilna iniciativa je menila, da svet krajevne skupnosti po njihovem mnenju ni upošteval volje krajanov in mnenja stroke. Po njihovem bi morala občina vsem svojim občanom tudi v prihodnje zagotoviti kakovost bivalnega prostora brez postavljanja vetrnih elektrarn v strnjenih naseljih.

STA