V intenzivnih kmetijskih pokrajinah ob Dravi in Muri je v devetih letih število travniških metuljev na kvadrant upadlo od pričakovanih 60 na 20 ali celo manj.

V Sloveniji živi okrog 3600 vrst metuljev od katerih je 180 vrst dnevnikov, ostalo so nočniki, ki jih običajno imenujemo vešče. Število teh, za ekosistem nepogrešljivih, žuželk v Sloveniji drastično upada, krivimo pa lahko le sebe. Prav človek bo kriv za tretje veliko izumrtje na našem planetu, za naš portal razlaga biolog in strokovnjak za metulje Matjaž Jež. Krivec za drastično upadanje števila metuljev je v glavnem posledica urbanizacije in intenzivnega kmetijstva.

Metulji izjemno pomembni v prehranski verigi, zato izginjajo tudi druge živalske vrste

Vest, da je metuljev vse manj, je zaskrbljujoča že po sebi, še bolj pa straši dejstvo, da so metulji nepogrešljv del ekosistema, hkrati pa so tudi odlični pokazatelji stanja v naravi. Poleg čebel in čmrljev so metulji eni glavnih opraševalcev rastlin, hkrati pa se z njimi in z gosenicami prehranjujejo tudi druge živalske vrste (dvoživke, drugi členonožci, plazilci, ptiči, netopirji …), torej so zelo pomembni v prehranski verigi. Zato v pokrajini brez metuljev izginejo tudi ptiči in netopirji.

Travnike smo spremenili v monotone zelene preproge

»Gotovo se mnogi, predvsem malo starejši, še spominjamo, kakšni so bili travniki nekoč in koliko jih je bilo: to so bile pisane preproge cvetja na katerih se je spreletavalo našteto žuželk – čebel, čmrljev, hroščev, kobilic in seveda tudi metuljev. In kakšni so travniki danes, vsaj tisti ki so še ostali? Spremenili so se v monotone zelene preproge,« razočaran ugotavlja Jež.

Glavni življenjski prostor so travniki, mejice in gozdni robovi. Kot za Maribor24 pojasnjujejo z Zavoda RS za varstvo narave, travnikov skorajda ni več, saj smo jih zaradi vse večjih potreb intenzivnega kmetijstva spremenili v njive, prav tako je problematično baliranje mokre trave, gnojenje, izsuševanje mokrotnih travnikov, paša, zlasti pa prepogosta košnja trave. Jež razlaga, da cvetnice na takšnih travnikih nimajo časa, da bi zacvetele, saj jih prehitro pokosijo. »Tako travnik sploh nima več cvetoče faze, ki je s ponudbo medičine in semen osnova bogati in razvejani prehranjevalni verigi. Na takih travnikih že v nekaj letih upade število rastlinskih in živalskih vrst pod polovico,« zatrjuje.

FOTO: Nočno opazovanje metuljev, Društvo za opazovanje in ohranjanje metuljev, Facebook

Krivo tudi zastrupljanje okolja in segrevanje ozračja

K tretjemu množičnemu izumrtju ne le metuljev, ampak drugih živali, ki so od njih odvisne v prehranski verigi, veliko pripomorejo tudi razna škropiva, s katerimi se tretirajo njive ter druge kemikalije, ki jih spuščamo v okolje. »Tu pa so še podnebne spremembe, katerih učinkov ne znamo povsem vrednotiti, opažamo pa, da se npr. gozdna meja v višjih legah, kjer so nekoč zaradi ekstremnih razmer vztrajali le visokogorski travniki, viša, torej se odvija nekakšen proces zaraščanja,« razlagajo na Zavodu RS za varstvo narave.

Tudi v Podravju je stanje kritično

V Podravju so najpomembnejša območja za pestrost metuljev in z njimi povezani vzroki za izumiranje v Halozah (prekomerna paša in zaraščanje), ob Dravinji in v Osrednjih Slovenskih goricah (intenzifikacija kmetijstva), osrednji in vzhodni del Pohorja in na Kozjaku (prekomerna paša). Po besedah Ježa smo v nižinskih delih Podravja ter na obronkih Pohorja in Slovenskih goric v zadnji desetletjih izgubili kar nekaj vrst metuljev. To so bakreni senožetnik, črni apolon, travniški postavnež, petelinček, strašničin mravljiščar in temni mravljiščar. Alarmantno je dejstvo, da je v intenzivnih kmetijskih pokrajinah ob Dravi in Muri število travniških metuljev na kvadrant upadlo od pričakovanih 60 na 20 ali celo manj. Jež je od leta 2007 do 2016 z metodo transektnega monitoringa spremljal metulje tudi na območju Spodnjega Radvanja in Piramide. »Tudi v tem kratkem času se je pokazalo, da število vrst še naprej upada.« V Zavodu RS za varstvo narave ob tem opozarjajo, da so nekatere vrste metulja v Sloveniji tako drastično upadle, da jim v naslednjih 10 do 20 letih grozi izumrtje.