Gobarska sezona je v polnem teku in v gozdovih je že moč opaziti številne nabiralce. O tem smo govorili s strokovnjakom Slavkom Šerodom, ki je med drugim pojasnil pravila pri nabiranju gob, katerih ne smemo pobirati, opozoril je na težave nekaterih s prepoznavanjem gob, pa tudi kakšno je primerno obnašanje v gozdu, kakšne odpadke najdejo v gozdovih in podobno.

Slovenija je glede na pokritost z gozdovi relativno bogata tudi z gobami in mariborsko območje ni izjema. Zadnji dnevi, denimo, ki že nekoliko spominjajo na jesen, so v gozdove privabili marsikaterega obiskovalca, bodisi zgolj zaradi sprehajanja in neposrednega stika z naravo, ali pa zaradi želje po nabiranju gob. A treba se je zavedati, da so gobe pomembne za gozd, zato je njihovo nabiranje zakonsko omejeno.

Bukov ostrigar

Najprimernejši čas proti koncu avgusta in do konca oktobra

Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor, je za osrednji mariborski spletni medij Maribor24.si poudaril, da je najprimernejši čas za rast gob na tukajšnjem območju proti koncu avgusta in do konca oktobra.

Slavko Šerod: »Poznojesenska rast gob se nadaljuje tudi po odpadanju listja in pojavu zmrzali, do zimskega mirovanja.«

»To je podobno kot drugje v Sloveniji, saj imajo gobe v zmernem podnebnem pasu z izraženimi letnimi časi svoje mejnike rasti,« je poudaril Šerod.

Sezono »otvori« marčna polževka, po domače marčnica

Novo sezono rasti gob zaznamuje marčna polževka (Hygrophorus marzuolus), po domače marčnica, ki se pojavi, še preden drevesa ozelenijo. »Aprila se pojavijo predstavniki zaprtotrosnic: smrčki (Morchella spp.) ali po domače mavrahi. Pojav prve poletne rasti gob začnejo značilni predstavniki prostotrosnic: navadna lisička (Cantharellus cibarius) in poletni goban (Boletus reticulatus) ter golobice (Russula spp.). Sledi obdobje poletnega mirovanja (vročina, suša), obdobje jesenske rasti pa sledi pojavu izdatnejših padavin in ohladitev, takrat pa dejansko lahko najdemo največ različnih vrst gob. Poznojesenska rast se nadaljuje tudi po odpadanju listja in pojavu zmrzali, do zimskega mirovanja. Kljub temu lahko pozimi najdemo še kar nekaj vrst gob, npr. zimske panjevke (Flammulina velutipes), bukove ostrigarje (Pleurotus ostreatus) in tudi bezgove uhljevke (Auricularia auricula-judae). V splošnem gobe rastejo čez vse leto. Večina jih raste na tleh, ostale pa na drevesih oziroma na štorih in razpadajočih delih dreves,« je pojasnil Šerod.

Jurček.

Za kršitelje predpisane kazni

Strokovnjaki tudi opažajo, da ima veliko nabiralcev gob težave z upoštevanjem količine nabiranja gob, to je 2 kilograma po osebi, veliko pa tudi s tem, da v gozdu odmetavajo odpadke.

Slavko Šerod: »Nekateri gobarji imajo težave s prepoznavanjem gob, zaradi česar se lahko zastrupijo, v najslabšem primeru pa je lahko ogroženo celo njihovo življenje.«

»V gozdovih je moč najti tudi veliko plastenk, pločevink in podobnih odpadkov. Nekateri gobarji imajo težave s prepoznavanjem gob, zaradi česar se lahko zastrupijo, v najslabšem primeru pa je lahko ogroženo celo njihovo življenje. Težave so tudi pri tem, da veliko gobarjev v gozdu gobe na grobo ne očisti, kot to zahtevajo predpisi. Kazen za čezmerno pobiranje je približno 208 evrov po osebi (kar je prejšnjih 50.000 tolarjev). Lahko pa gobarji prejmejo tudi kazen za napačno parkiranje oziroma vožnjo v naravnem okolju, ki znaša med 40 in 100 evri,« razlaga Šerod.

Smrčki ali po domače mavrahi.

Pri zavarovanih gobah je treba preveriti poreklo gob

V Sloveniji je zavarovanih 41 vrst gob, ki jih je prepovedano pobirati, sicer lahko sledi kazen (250 do 2500 evrov). Bolj znane zavarovane vrste gob so knežja mušnica (karželj, blagva), kraljevi goban, orjaška plešivka, velika zraščenka, čokata žilolistka, hrastov luknjičar, pa tudi gobe iz rodu bradovcev. »Pogosto v Sloveniji prodajajo knežjo mušnico. Če posamezniki prodajajo gobe, ki so v Sloveniji zavarovane, je treba preveriti poreklo gob. Če so iz držav, kjer te vrste niso zavarovane in ima prodajalec dokazilo, da jih je nabavil v taki državi, prodaja ni prepovedana. Bi pa bilo smotrno kupce opozoriti, da so take vrste v Sloveniji zavarovane ter jih je prepovedano nabirati in prodajati,« dodaja Šerod.

Slavko Šerod: »Nabirajte le tiste vrste gob, ki jih dobro poznate in jih lahko uporabite za hrano, kljub temu pa spoštujte strupene vrste in ne nabirajte redkih in zavarovanih vrst gliv.«

Sogovornik nadaljuje: »Kljub temu, da nam je po ustavi zagotovljena socialna funkcija gozdov, kar pomeni, da jih lahko nabiramo v rekreativne namene, četudi so gozdovi v privatni lasti, se v gozdu moramo obnašati kot dobri gosti. Potem gozdov ne bomo uporabljali kot prostor za odmetavanje odpadkov, za čezmerno nabiranje gozdnih sadežev, pozorni bomo tudi do njihovih prebivalcev in ne bomo preglasni ali jih kako drugače plašili v njihovem okolju.«

Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor

Nabiranje po zakonskih predpisih

Rekreativnim nabiralcem zato svetujejo, da gobe nabirajo po zakonskih predpisih, ob tem ne povzročajo škode, se izogibajo premikanju odpadlega lesa v gozdu, poskusijo določiti čim več vrst na licu mesta brez nepotrebnega odtujevanja iz gozda, predelom z redkimi primerki posvetijo posebno pozornost, premladim primerkom dajo čas za dozoritev, nabrane gobe položijo v zračne posode, najbolje košare, nikakor v plastične vrečke in v lastniških gozdovih po možnosti obvestijo lastnika o svojem namenu. »Nepoznavalci se morajo tudi zavedati, da so nekatere gobe zelo strupene, strupene ali neužitne in lahko povzročijo hude zastrupitve. Zato nabirajte le tiste vrste gob, ki jih dobro poznate in jih lahko uporabite za hrano, kljub temu pa spoštujte strupene vrste in ne nabirajte redkih in zavarovanih vrst gliv. Priporočamo, da se nepoznavalci poučijo o gobah, najbolje v gobarskih društvih, ki jih je v Sloveniji precej,« je poudaril sogovornik.

Marčna polževka.

Širjenje znanja o gobah

V Gobarskem društvu Lisička Maribor tudi širijo znanje o gobah na različne načine. Prvi mož društva razloži, da z izobraževanjem o gobah, kar v Sloveniji neformalno izvajajo znotraj svoje krovne organizacije, Mikološke zveze Slovenije. Pri tem izvajajo začetni tečaj spoznavanja gob, nadaljevalni tečaj spoznavanja gob in osnove mikroskopiranja.

Slavko Šerod: »Priporočamo, da se nepoznavalci poučijo o gobah, najbolje v gobarskih društvih, ki jih je v Sloveniji precej.«

»Pripravljamo še strokovna predavanja o različnih vidikih na temo gob, strokovne ekskurzije za člane društva ali širše, razstave gob, ki jih izvajamo za splošno javnost ali specifične naročnike, na voljo pa imamo še skripte, brošure ali knjige na tematiko gob (nekatere so dostopne brezplačno na naši spletni strani gobe.si) in druge dogodke, s katerimi skušamo privabiti javnost različnih starostnih skupin,« je sklenil Šerod.

Gobarski kodeks Mikološke zveze Slovenije, ki se je leta 2004 preimenovala iz Zveze gobarskih družin Slovenije.

  1. SPLOŠNE DOLOČBE

– Pri nabiranju gliv upoštevaj zakonske predpise in ta kodeks.

– Ne povzročaj nepotrebne škode na rastišču, čim manj poškoduj rastline, listni opad in tla v gozdu.

– Ne premikaj lesnih ostankov v gozdu, razen če je to nujno potrebno za pravilno določitev glive.

– Ne nabiraj primerkov gliv le zaradi njihovega zunanjega izgleda.

– Glive poskušaj določiti na rastišču in, če je le mogoče, tako, da jih ne odtrgaš.

– Stari gozdovi, negnojeni travniki, šotna močvirja in drugi redki habitati so posebno pomembni za ohranjanje gliv in zato v njih gobari posebno previdno.

  1. NABIRANJE GOB ZA HRANO

– Zavedaj se, da so številne gobe zelo strupene, zato nabiraj le tiste, ki jih zelo dobro poznaš in jih lahko uporabiš za hrano.

– Ne nabiraj gob, ki jih ne nameravaš uporabiti.

– Spoštuj in varuj ostale vrste gliv, vključno s strupenimi vrstami.

– Ne nabiraj redkih in zavarovanih vrst gliv.

– Nabiraj le najbolj pogoste in množične vrste gob in le tolikšno količino kot jo lahko porabiš ti sam. Upoštevaj predpise, ki določajo, da lahko v enem dnevu nabereš le dva (2) kilograma gob in eno (1) gobo poljubne teže.

– Ne nabiraj premladih primerkov gob (»gumbkov«). Daj gobam čas, da se razvijejo in dozorijo.

– Na nekaterih območjih je nabiranje gob za hrano (uživanje) prepovedano. Zato se vedno vnaprej prepričaj, ali ni območje, kjer boš nabiral, zavarovano.

III. NABIRANJE GLIV ZA PREUČEVANJE

– Pogosto je potrebno nabiranje gliv v znanstvene namene. Prepoznavanje in preučevanje je pomembno za naše nadaljnje spoznavanje gliv in za njihovo ohranjanje.

– Nabiraj le toliko primerkov, kot je potrebno za popis in zanesljivo določitev (determinacijo).

– Zabeleži točno lokacijo, naravno okolje (habitat) in datum najdbe vsake vrste gliv.

– Če imaš dovoljenje za znanstveno preučevanje gliv (npr. nabiranje v zavarovanih območjih, nabiranje zavarovanih vrst), ne izkoriščaj le-tega v osebne ali komercialne namene.

– Sodeluj in posreduj podatke v podatkovno bazo MZS, obdrži le en primerek (eksikat) za svojo zbirko (mikoteka, fungarij, herbarij).