V Sloveniji imamo 2.244 zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest. Praviloma se zaklonišča v Sloveniji gradijo v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci in so seveda namenjena zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Glede na svojo trdnost so primerna tudi kot zasilno prebivališče neposredno po potresu, ko se tla še niso umirila, zaklonišča - depoji pa se uporabljajo za zaščito kulturne dediščine.
[[image_2_article_72824]]
Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča kot depoje se gradi v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena.
Vrste zaklonišč
Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem zaščitnih lastnosti, velikosti in časom možnega neprestanega bivanja v zaklonišču. Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z njihovo odpornostjo proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom. Zaščitne lastnosti zaklonišč se izražajo z velikostjo nadtlaka.
Zaklonišče
Zaklonišče je del objekta ali objekt, ki je zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi napravami in bivalno opremo, ki omogoča praviloma nekajdnevno bivanje in zaščito pred delovanjem bojnih sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito.
- Zaklonišče osnovne zaščite
Zaklonišča osnovne zaščite zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki (obseg zaščite od 50 kPa do 100 kPa nadtlaka in so funkcionalno zgrajeni prostori za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi).
- Zaklonišče dopolnilne zaščite
Zaklonišča dopolnilne zaščite zagotavljajo zaščito pred ruševinami (obseg zaščite do 50 kPa) in so funkcionalno opremljeni prostori za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi.
Zaklonilnik
Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali začasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoča zaščito pred neposrednim delovanjem bojnih sredstev. Zaklonilniki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Kletni zaklonilniki so preurejeni kletni ali drugi primerni prostori v objektih. Zgrajeni morajo biti iz trdnega in obstojnega materiala. V objektih, kjer se primerni prostori preuredijo v zaklonilnike, je treba zapreti oz. zatesniti nepotrebne odprtine ter utrditi strope in stene.
Rovni zaklonilniki so na odprtem prostoru zunaj objektov, kjer niso izpostavljeni ruševinam. So praviloma pokriti oziroma zaprti, lahko pa so tudi odprti. Za izdelavo konstrukcije se uporabljajo leseni elementi, jekleni nosilni in spojni elementi ter montažni armiranobetonski elementi.
Poskrbljeno mora biti za razsvetljavo, prezračevanje, telekomunikacijske povezave in zalogo vode. Bivalni prostori morajo biti opremljeni s sedeži in ležišči, po potrebi tudi z mizami, stoli in policami. V zakloniščih sta obvezni še gasilska in samoreševalna oprema.
[[image_7_article_72824]]
[[image_8_article_72824]]
Vsa mariborska zaklonišča lahko sprejmejo slabih 36 tisoč oseb
Na območju Mestne občine Maribor je 212 zaklonišč, od tega je 178 zaklonišč osnovne in 34 zaklonišč dopolnilne zaščite. Zaklonišča se nahajajo v večstanovanjskih stavbah, šolah, vrtcih in zavodih, pa tudi v gospodarskih objektih. Status javnega zaklonišča ima na območju občine deset zaklonišč, s katerimi upravlja Sekretariat za splošne zadeve.
Javna zaklonišča Mestne občine Maribor lahko sprejmejo 2.300 oseb. V vseh zakloniščih pa je prostora za 35.840 oseb.
Javna zaklonišča se nahajajo na Hlebovi ulici – ob OŠ Maks Durhava, na Smetanovi ulici – nasproti Dijaškega doma, na Vrbanski cesti 10, na Trubarjevi ulici, na naslovu Cesta XIV. divizije 30 – pod Zdravstvenim domom, na Prvomajski ulici 30, na Peršenovi ulici 10 – pod OŠ Bratov Polančičev, na Lešnikovi ulici – pod Piramido, na Mlinski ulici 1, na Cesti proletarskih brigad 75 – med policijsko postajo in ZD in na Ulici Staneta Severja 22.
Mestna občina Maribor ima veljavna potrdila o primernosti za sedem javnih zaklonišč, s katerimi upravlja. Dodatno ima veljavno potrdilo o primernosti tudi zaklonišče na Vrbanski 10, s katerimi upravlja JMSS Maribor. Tri javna zaklonišča torej veljavnega potrdila nimajo. Zakaj? Na mariborski občini pojasnijo, da zaklonišče pod OŠ Bratov Polančičev v Mariboru zalivajo podtalne vode, po njihovih ocenah sanacija ne bo mogoča, tako je smotrn izbris iz seznama. JZ Pod Piramido predstavljajo podzemni rovi iz časa II. svetovne vojne, zaradi česar so že predlagali prekvalifikacijo v zaklonilnik. JZ na Mlinski pod AP pa v danem trenutku služi kot zaklonilnik, opcijsko se lahko ponovno vzpostavi zaklonišče dopolnilne zaščite (izgrajeno pred letom 2006).
[[image_1_article_72824]]
Na občini sicer očitke, da so zaklonišča zanemarjena in da ljudje sploh ne vedo, kje so in kdo ima do njih dostop, zavračajo: »Mestna občina Maribor z javnimi zaklonišči upravlja kot dober gospodar, posledično ima sedem javnih zaklonišč tudi veljavna potrdila o primernosti. Zanemarjena zaklonišča pod večstanovanjskimi stavbami so posledica neurejanja le-teh s strani etažnih lastnikov, oz. v njihovem imenu upravnikov stavb«. Ob tem še zagotovijo, da imajo vsa javna zaklonišča, s katerimi upravljajo, vso zahtevano opremo.
[[image_4_article_72824]]
[[image_5_article_72824]]
Nekatera se oddajajo v najem
Pet javnih zaklonišč v Mariboru se oddajajo v najem, najemajo jih glasbene skupine in strelsko društvo. Zaklonišče na Smetanovi, ki ga občina daje v najem, smo obiskali tudi mi. Kot so nam pojasnili, so nedavno uredil varen dostop v zaklonišče, s tem pa omogočili oddajanje prostora.
V skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – slednji tudi dopušča dvonamensko uporabo zaklonišč, pa morajo biti vsa zaklonišča, ki se oddajo v najem usposobljena za prvoten namen, torej za potrebe zaklanjanja prebivalstva, v roku 24-ih ur. To določilo je tudi predmet najemnih pogodb.
[[image_3_article_72824]]
[[image_6_article_72824]]
