Mariborski mestni svetniki bodo imeli na decembrski redni seji pred seboj elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev občinske gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2025. V njem je podjetje Snaga iz skupine JHMB pojasnilo, za koliko in zakaj bi dvignili cene odvoza odpadkov v Mestni občini Maribor, občini Starše, občini Pesnica, občina Kungota, občina Ruše, občina Selnica ob Dravi, občini Lovrenc na Pohorju, občini Miklavž na Dravskem polju in občini Hoče-Slivnica.

»Trenutno veljavne cene storitev ravnanja z odpadki namreč izhajajo iz podlag v letu 2023 in se za oziroma v letu 2024 niso spreminjale,« v dokumentu uvodoma pojasnjujejo razloge za dvig cen.

Elaborat za leto 2025 tako predvideva višje stroške na področju izvajanja gospodarskih javnih služb in posledično tudi višje cene storitev, in sicer bi odvoz iz 120-litrske posode za mešane komunalne odpadke po novem stal 15,57 evra (sedaj 12,59 evra), odvoz bioloških odpadkov iz 120-litrske posode pa bi stal 5,78 evra (5,26 evra). 

Kakšni so razlogi za predlagan dvig?

Kot izhaja iz elaborata višji stroški izvajanja gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki izhajajo v pretežni meri iz povišanja stroškov prevzema določenih vrst odpadkov, ki se predajajo v nadaljnjo obdelavo ali predelavo prevzemnikom, izbranih v postopkih oddaje javnih naročil. »Občutna povišanja so glede na pridobljene ponudbe predvsem za prevzem t.i. lahke frakcije, prevzem kosovnih odpadkov in papirja ter težke frakcije kot preostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. 

Stroški so po pojasnjevanjih predlagateljev višji tudi zaradi pospešenega nadaljevanja projekta odvoza ločenih frakcij »od vrat do vrat«, tako da bo ta zaključen v letu 2026, s čemer se bodo v prihodnje ukinjale zbiralnice oziroma t.i. ekološki otoki. 

»Že zadnjih pet let je v slovenskem prostoru odprta problematika ravnanja z odpadki za energetsko izrabo. Slovenija izvaža več kot 100.000 ton odpadkov letno zaradi nezadostnih kapacitet za sežig komunalnih odpadkov. V zadnjih letih so se pogosteje pojavili zastoji pri izvozu, kar povzroča težave pri skladiščenju odpadkov. Zlasti izvoz na Madžarsko je postal problematičen zaradi ne izdajanja ustreznih dovoljenj, podobne težave pa so tudi pri izvozu v Avstrijo, BiH, Slovaško in ltalijo, kjer so naravne nesreče dodatno obremenile že tako omejene kapacitete termične obdelave odpadkov. Zmanjšano povpraševanje po cementu v gradbeništvu je prav tako zmanjšalo povpraševanje po gorivih, pridobljenih iz odpadkov, kar je še dodatno otežilo situacijo. Na voljo so še kapacitete v drugih, bolj oddaljenih državah v Evropski uniji, kar pa posledično pomeni višje stroške logistike in tudi dajatev, ki jih te države zaračunavajo za uvoz odpadkov,« dodatno pojasnjujejo pri Snagi.