Državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc je danes obiskala območje porečja Pesnice. Letos so zaključili dela na 30 deloviščih, največ v občinah Lenart, Kungota in Pesnica.
Poleg sanacijskih ukrepov bodo v porečju potekala redna vzdrževalna dela
Kegljevič Zagorc se je v sklopu regijskih obiskov porečij danes v Lenartu srečala z župani občin Benedikt, Destrnik, Dornava, Lenart, Juršinci, Pesnica, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Cerkvenjak, Trnovska vas in Kungota.
Po zaključku interventnih ukrepov po poplavah so oktobra podpisali pogodbena dela za nadaljnje sanacije v okviru petletnega programa. Za leti 2025 in 2026 je na območju občin ob porečju Pesnice predvidenih 2,2 milijona evrov za sanacijska dela, je povedala Kegljevič Zagorc.
Poleg sanacijskih ukrepov bodo v porečju potekala redna vzdrževalna dela, kar vključuje odstranjevanje prekomernih naplavin, utrjevanje brežin in dna ter čiščenje zarasti in odpadkov. "Župani so pohvalili opravljeno delo in poudarili, da se izvaja veliko nalog, predvsem na področju vzdrževanja. Vključujemo pa tudi njihove predloge v sanacijski program za naslednje leto," je dodala.
"Dela na naših vodotokih so dobrodošla, še posebej ob upoštevanju vremenskih sprememb in povečanega tveganja poplav. Občina Lenart je pripravljena aktivno sodelovati pri nadaljnjih projektih," je dejal župan Občine Lenart Janez Kramberger.
Problem zamuljenosti vodnih zadrževalnikov
Župani so opozorili na problem zamuljenosti vodnih zadrževalnikov. "To ni zgolj tehnični, ampak tudi sistemski izziv, ki ga bomo na ministrstvu morali nasloviti," je dejala Kegljevič Zagorc. Po njenih besedah mulj sicer ne zmanjšuje poplavne varnosti, saj zadrževalniki še vedno učinkovito zadržujejo poplavne vale. "Večja težava je dvojna raba teh območij, kjer je treba uskladiti interese ribičev, turistov in drugih uporabnikov," je pojasnila.
[[image_1_article_71819]]
Kegljevič Zagorc je povedala še, da si ministrstvo prizadeva za zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev, da bi vodotoki postali bolj odporni na podnebne spremembe. Na ravni celotne države je bilo v zadnjih dveh letih izvedenih 1486 delovišč in saniranih 843 kilometrov poškodovanih vodotokov. Skupna vrednost teh del je po njenih besedah 171 milijonov evrov.
STA
