Smučarski muzej na Pohorju je nekaj, kar bi ljubitelji Pohorja ter snežnih strmin na »našem bregu« pričakovali. A slednjega brez več kot 35-letnega neutrudnega zbiranja edinstvenih smučarskih eksponatov, raziskovanja podstrešij, izletov v tujino in spretnih pogajalskih sestankov Duška Uršiča, sicer številnim Mariborčanom poznanega kot profesorja na Ekonomski in poslovni fakulteti, ne bi bilo.
Muzej tam, kjer ga ne bi pričakovali
Muzej, ki ob Uršičevi nadarjenosti za pripovedovanje in obilici zgodovinskega znanja o smučariji obiskovalca popelje v čas prvih začetkov smučanja ter mu nato omogoči sprehod čez vse ključne svetovne, slovenske in pohorske mejnike vse do dobe masovne proizvodnje smuči, pa je daleč od muzejev, kot smo jih vajeni.
Duško Uršič je namreč svojo impresivno zbirko več tisoč eksponatov, med katerimi najstarejši sega več kot stoletje in pol nazaj, postavil kar v svoji garaži.
Naj vas to ne ustavi – za ogled zgolj izstopajočih smučarskih artefaktov boste ob Uršičevem pripovedovanju potrebovali vsaj uro in pol, da pa vam strasten zbiralec ter dolgoletni pohorski smučar razkrije vse svoje zaklade, pa bo potrebnega še veliko več časa.
Doživeta smučarska zgodovina
Sprehod po zgodovini smučanja začnemo pri prvih modelih lesenih smuči, med katerimi je Uršič še posebej ponosen na smuči oskrbnika z gradu Snežnik, ki segajo tja v leto 1860, navdušeno pa izpostavi tudi prve pohorske smuči. Te so mu zaradi lokalnega pomena še prav posebej pri srcu.
Zgodovinske navdušence preseneti tudi zbirka skandinavskih smuči, namenjenih odpravam na Grenlandijo ter kasneje na severni in južni pol, njihov zgodovinski pomen pa gre primerjati »ne z odpravo na Luno, ampak odpravo na Mars,« se pošali Uršič.
Ob več stojalih razstavljenih lesenih smuči lahko obiskovalec muzeja opazuje postopno spreminjanje smučarskih vezi, ki jih Uršič pospremi s slikovitimi zgodovinskimi pripovedmi. Pri tem se ustavimo ob še enem redkem eksponatu – izjemnem primerku turističnih smuči, ki so v prvih fazah razvoja smučanja višjim slojem služile za sprehajanje po snegu.
Da so smuči lesene, je jasno že na pogled, a Uršič ob tem postreže še z natančnimi razlagami o tipih lesa, iz katerih so se smuči izdelovale. Tako si je mogoče ogledati celo primerke iz izjemno kakovostnega lesa kanadskega bora – hikory bora.
Zbirka, ki bi jo zavidal sam Elan
Uršičev muzej ob sprehodu čez svetovno zgodovino smučanja ponudi tudi vpogled v slovensko. Pohorskemu zbiratelju bi tako zavidal celo sam Elan, saj je v Uršičevi zbirki mogoče najti zelo zgodnje primerke z edinstvenimi logotipi, zbiratelj pa ob vsakem paru smuči postreže z zanimivo razlago.
Navdušujoča je tudi zbirka smučarskih artefaktov, povezanih s časom vojn ter medvojnim obdobjem – redek primer aluminijastih smuči, praktični modeli, ki jih je spodbudil razvoj vojne industrije, lahke zložljive smuči, unikatne ročno izdelane smuči vojaka Soške fronte …
Smučanje od A do Ž
Pod stojali z razstavljenimi smučmi obiskovalca navdušijo tudi ostali zbirateljski kosi – zbirka prvih tekmovalnih pravil, majhen prapor smučarskih tekmovanj, ki so nekoč potekala na Meljskem hribu, »maž«, s katerimi so se nekoč namazale smuči, izjemne vrednosti pa je tudi zbirka značk, med katerimi se najde tudi značka, s katero je imel posebne načrte celo sam Hitler.
Uršič se posebej slovesno ustavi ob delu zbirke, ki je s številnimi pokali in značkami posvečena slovenskemu smučarskemu skakalcu Bogu Šramlu, ki je med letoma 1929 in 1935 desetkrat postavil slovenski in jugoslovanski rekord v smučarskih skokih – nad slednjo se v poklon slovenskemu smučarskemu velikanu simbolno bohoti orel.
Zbirateljev muzej dopolnjuje tudi zbirka ženskih smučarskih oblačil, ki izražajo prav posebno eleganco in prestiž – povsem razumljivo, saj je bilo turistično smučanje, kot večkrat pojasnjuje Uršič, dolgo čas luksuz bogatejših.
Slednje je jasno tudi, ko se sprehodimo med primerki velikih imen današnje smučarske industrije – primerki, ki so bili v lokalnih delavnicah ustvarjeni dolgo pred masovno proizvodnjo smuči. Ta Uršiča, kot pove sam, več ne zanima …
»Mene zanima smučanje do faze, ko se začne masovna proizvodnja. Zanima me smučanje, dokler je bilo še obrt,« pojasni Duško Uršič. Primerki smuči velikanov kot so Head, Fischer, Atomic, Dynamic so tako artefakt nekega davno minulega obdobja – najmlajši Uršičevi zbirateljski kosi so namreč stari približno šest desetletij …
Smučarski muzej Duška Uršiča se nahaja na Pohorju, le nekaj metrov proč od Mariborske koče, na naslovu Hoško Pohorje 36b.
Ogled zbirke zaključimo z nekaj posebnostmi, pri tem pa Uršič zaupa, da se njegovi zbirki v kratkem obeta ultra redek in izjemno dragocen primerek smuči, ki si jih je čez kak mesec vsekakor vredno ogledati.
Ne le zbirka zgodovine smučanja, ampak zbirka nekdanjih belih zim
Smučarski muzej in njegovega »očeta« Duška Uršiča za seboj pustim že v mraku in se napotim v pohorski večer, pospremljen s snegom. Ta dobi v luči Uršičevega sprehoda skozi zgodovino smučanja, ki je prisostvovala hudim zimam in občutno bolj zasneženim strminam, še prav poseben pomen.
Obet vse bolj milih zim tako daje slutiti, da bi lahko ob nadaljnjih človeških posegih v naravo smučanje v prihajajočih desetletjih postalo prav to – redek zgodovinski artefakt. Iskreno upajmo, da ne.
