Predstavniki hoške občine so skupaj s stroko javnosti predstavili evropsko sofinanciran projekt prenove drevoreda v Pivoli. Odstranili naj bi tudi večino dreves, kar je v javnosti pred časom povzročilo vznemirjenje. Zdaj kaže, da bo ostalo vsaj 24 najbolj zdravih dreves, ostala pa ne. Projekt je ocenjen na 700 tisoč evrov, polovico od tega je evropskih sredstev. 

Župan občine Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak je ob tem povedal, da so nekatera drevesa nevarna, tudi za ljudi, ki tam hodijo, zato ne bodo ostala. Pravi, da je večina krajanov temu naklonjena, pri odločitvi pa poslušajo tudi stroko. "Cesta bo ostala ista, le odmik dreves bo večji, saj bodo tako imela optimalno rastišče. V marcu bomo izvedli razpis in ko najdemo izvajalca, se bodo dela pričela. Cilj je nova tematska pot z obnovitvjo drevoreda," je med drugim dejal župan.  

Katastrofalno rastišče

Vodja projekta in krajinska arhitektka dr. Tanja Simonič Korošak je povedala, da so pravkar izdelali konservatorski načrt. "Drevored je dolg 1100 metrov, gradijo ga lipovci in visokodebelne hruške. Imamo 259 drevesnih lokacij, manj kot polovica dreves je historičnih. Pot bo potekala po eni strani, uredili bomo še nekaj počivališč. Drugo pa je sanacija dreves. Pri pregledu smo ugotovili, da je  stanje rastišča katostrofalno. Drevesa so zelo blizu sajena, v 90. letih pa je bil drevored v imenu sanacije obglavljen. To je nedopustno, saj pomeni rapidno propadanje drevesa."

Po njenih besedah je smiselno urediti rastišče. Tista drevesa, ki so najbolj vredna, pa ohranjati s sanacijo. Tako jih naj bi pustili 24, na historičnem območju pa naj bi jih posekali okoli 60, torej tudi 20, ki bi jih lahko pustili, a jih bodo odstranili zaradi novega izgleda drevoreda.

Milan Krivec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je opomnil, da morajo najprej videti konservatorski načrt, ki je bil izdelan, in ga nato potrditi. "Uradno projekta še nismo videli, se pa moramo zavedati, da je problem dreveoreda bolj celostni, kot se zdi na prvi pogled; od problema zagotavljanja prometne varnosti do problema vzdrževanje obstoječega drevoreda. Vse te aspekte je treba združiti in preceniti, kaj je optimalna rešitev."  

Z drevoredom se je v preteklosti veliko ukvarjala tudi arboristka Tanja Grmovšek, ki je razložila celo zgodovino in tudi pojasnila, da podrtje vseh dreves ni nujno potrebno. Predlagala je, da se odstrani 56 dreves. Prav tako je opozorila na propadanje dreves zaradi obglavljenja v 90. letih. 

Različne številke 

Andrej Šušek s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in vodja Botaničnega vrta pa projekt pozdravlja, občina pa se je tega, kot pravi, lotila strokovno. "To ni majhen projekt, drevored je potreben obnove in imamo idealno priliko, da jo izkoristimo. Vprašanje je, kdaj bo na voljo spet denar," je izpostavil.  

Irena Woelle, okoljska aktivistka, pa je na osnovni dokumentacije Zavoda za varstvo narave, opozorila, da je precej dobrih 122 dreves, slabih je 46, nadalje sta še 2 suha drevesa, manjkajočih dreves je 10, mladih dreves 43 in nevarnih dreves 6. "Te številke se ne ujemajo z izjavami krajinske arhitektke. Glede na to, da so se odločili, da bodo porezali celoten drevored, bi lahko naredili tudi vzporedni drevored. In bi ta drevesa rasla vzporedno, medtem ko bi obstoječa drevesa zamenjevali. Bela omela, ki je problem, bi morala postati produkt te občine, ker je bela omela zdravilna rastlina, ki je celo protitumorna," je dejala pred novinarji.