Na sedežu Lovske zveze Maribor so izvedli kategorizacijo trofej uplenjene divjadi z analizo odvzema divjadi iz lovišč (povozi in pogini ter drugi vzroki izgube divjadi) v 23 lovskih družinah slovenskogoriškega lovsko upravljavskega območja. Omenjeno območje leži v severovzhodnem delu Slovenije, obsega gričevnati svet zahodnih Slovenskih goric ter Dravinjske gorice, vanj pa spadajo naslednje lovske družine: Kungota, Šentilj, Paloma - Sladki Vrh, Kamnica, Malečnik - Košaki, Pesnica - Jarenina, Jakob, Velka, Sveta Ana. Sveti Jurij, Pernica, Lenart, Benedikt, Dobrava, Voličina, Duplek, Pobrežje - Miklavž, Starše, Rače, Polskava, Črešnjevec, Cigonca in Laporje.

[[image_1_article_62579]]

FOTO: Božidar Kunej

Največ je srnjadi 

Kot piše dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Maribor, je v slovenskogoriškem lovsko upravljavskem območju najštevilčnejša vrsta divjadi srnjad, njen odvzem pa je v letu 2023 znašal 1.246 glav srnjadi obeh spolov in vseh starostnih struktur, kar predstavlja 97,5-odstotno realizacijo načrta.

Poleg odstrela, ki je znašal 911 glav srnjadi obeh spolov, so v lovskih družinah zabeležili še 211 povozov srnjadi na cestah, 36 srn in srnjakov so pokončali psi, 29 jih je obležalo pod kosilnicami (mladiči v času košnje), deset pa jih je poginilo zaradi bolezni. Preostanka izgub pa ni bilo mogoče ugotoviti. V lovskih družinah so, tako Toš, uplenili tudi 1.221 lisic in lisjakov, 41 jazbecev, 10 kun zlatic in 108 kun belic, 64 poljskih zajcev, 385 fazanov,198 rac mlakaric, 1.461 sivih vran in šest šakalov. Uplenili so še šest jelenov - damjakov, ki so pobegnili iz obor.

Na območju slovenskogoriškega lovsko upravljavskega območja so lani odvzeli 208 divjih prašičev

Strokovnjaki so ugotovili, da je v omenjenih loviščih iz leta v leto več divjih prašičev, ki povzročajo največ škode v kmetijstvu. Lani so se na novo pojavili v loviščih, kjer jih doslej še ni bilo. Skupni odvzem divjih prašičev (odstrel in povozi na cestah) je lani znašal 208 živali obeh spolov.

V Lovski družini Benedikt so uplenili štiri divje prašiče, v Kungoti kar 47 (to je največ v celotnem slovenskogoriškem lovsko upravljavskem območju), v Polskavi 41 (od tega en povoz), na Velki devet (tudi dva povoza), v Cigonci devet, v Črešnjevcu tri, v Dupleku enega, v Kamnici 39 in v Lovski družini Košaki - Malečnik na obrobju mesta Maribor 31 divjih prašičev (od tega so imeli 13 povozov na cestah). V Lovski družini Laporje so uplenili enega divjega prašiča, v Pernici dva, v Pesnici - Jarenini tri, v Lenartu enega, v Račah šest, v Staršah pet in v Šentilju štiri (z enim povozom). Kot je povedal strokovni tajnik Lovske zveze Maribor in tajnik slovenskogoriškega lovsko upravljavskega območja Božidar Kunej, so v vseh lovskih družinah zaradi nevarnosti afriške prašičje kuge izvajali vse sprejete preventivne ukrepe. 

Bodo lovske družine prisiljene v vračanje koncesij?

Borist Komaurer, starešina Lovske družine Kungota, nam je povedal, da divji prašiči prihajajo k njim z drugih območij, zlasti s hribovitih predelov Gaja nad Mariborom in Svetega Duha na Ostrem vrhu. "Žal je tako, da se prehitro množijo, posledično pa povzročajo ogromno škodo, največjo takoj za jelenjadjo. Največji problem pa je, da so prenašalci afriške prašičje kuge za domače svinje," je pojasnil Komaurer.

Pri vrsti divji prašič ima lovno dobo le svinja (samice v tretjem življenjskem letu in starejše), in sicer se jo lahko lovi od 1. julija do 31. januarja.

Glede na velik obseg škode, ki jo povzročijo divji prašiči, bodo v lovskih družinah, tako Komaurer, primorani kmetom plačati odškodnine: "Mi smo upravljavci lovišč, to je naša odgovornost. Ker tako visokih stroškov ne bomo zmogli, bomo lovske družine verjetno začele vračati koncesije. Dobimo samo plačila od uplenjene divjadi, to je samo srnjad, saj nimamo ne volka, ne medveda, niti gamsa, ki so cenovno več vredni. Od tega dejansko živimo." Po zakonu sicer država lovskim družinam, ki presegajo načrtovan odstrel, zaradi priosotnosti afriške prašičje kuge namenja določena finančna sredstva. Ni pa njihova višina takšna, da bi omogočala pokrivanje nastalih škod. 

Vsak mora opraviti svoj del naloge 

Marjan Gselman, predsednik Lovske zveze Maribor, je dodal, da so lovske družine res odgovorne za nastalo škodo v lovišču, hkrati pa so tudi lastniki zemljišč oziroma kmetje dolžni nastalo škodo čim prej prijaviti lokalnim lovcem. Le na ta način bodo lahko ti čimprej posredovali in tako preprečili nastanek nadaljnje škode. "Poleg tega pa so kmetje dolžni svoj pridelek tudi sami zaščititi (z električnimi pastirji in drugimi odganjalci divjadi), o čemer obstaja poseben pravilnik. Ravno to korektno sodelovanje je najpomembnejše."

Zaenkrat razmere še obvladujejo

Gselman še dodaja, da so lovci pri odvzemu divjih prašičev, tako zaradi škode, ki jo povzročajo v kmetijstvu kot predvsem zaradi nevarnosti prenosa afriške prašičje kuge, precej uspešni, tako da razmere zaenkrat še obvladujejo. "Ker je številčnost divjih prašičev v porastu, so tudi številke odvzema visoke, seveda v skladu z lovsko etiko, prav tako je visoko število povozov teh živali v prometu." Porast divji prašičev pripisuje dobrim življenjskim pogojem: "Lani, predlani in še kakšno leto prej je bil zelo dober obrod želoda, kostanja, žira, ... Pritegne pa jih tudi pestra izbira poljščin."