Na gospodarstvu so bili izvedeni nujni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) rejce perutnine in ptic v ujetništvu poziva k previdnosti in upoštevanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje vnosa bolezni, vključno z izvajanjem ustreznih programov cepljenja.

Potrjena v manjši reji

Bolezen je bila potrjena na območju občine Pesnica v manjši reji s 160 kokošmi. Izvedeni so bili nujni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni. Zaradi pojava bolezni je Državno središče za nadzor bolezni določilo območja z omejitvami, ki zajemajo območja določenih naselij v občinah Pesnica, Šentilj, Kungota, Lenart, Maribor, Sveta Ana in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.

UVHVVR vse rejce perutnine in ptic v ujetništvu poziva k previdnosti in doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, vključno z izvajanjem ustreznih programov cepljenja, da bi zaščitili svoje živali in preprečili vnos bolezni v reje. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjša škoda, ki jo povzroči bolezen.

Če rejci opazijo katerega od naslednjih znakov, naj takoj obvestijo veterinarja:

  • zmanjšana poraba krme in vode za več kot 5 odstotkov;
  • padec nesnosti za več kot 5 odstotkov;
  • povišan dnevni pogin za več kot trikrat od pričakovanega;
  • bolezenski znaki, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno obarvani iztrebki, tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo ali imajo spuščene peruti.

Ukrepi na območju z omejitvami:

  • ptice morajo biti nastanjene ločeno od drugih vrst živali, preprečen mora biti stik s prostoživečimi živalmi;
  • postavitev razkuževalnih barier na vhodih in izhodih iz obrata oziroma zagotovitev drugih načinov razkuževanja ob vstopu oziroma izstopu iz obrata oziroma na območje obrata;
  • izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, vključno z izvajanjem preoblačenja in preobuvanja ob vstopu in izstopu iz objektov s pticami oziroma uporaba zaščitne obleke in obutve za enkratno uporabo, namestitev razkuževalnih barier na vhod v objekte, umivanje in razkuževanje rok;
  • prepoved premikov ptic in njihovih proizvodov znotraj območja, z in nanj, razen pod določenimi pogoji po predhodni odobritvi pristojnega OU UVHVVR;
  • prepoved obnove populacije pernate divjadi;
  • prepoved premikov gnoja, nastilja, uporabljene stelje, razen po predhodni odobritvi pristojnega OU UVHVVR;
  • vodenje evidenc v obratu o:
  1. vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata,
  2. pticah v obratu – število in vrsta živali, število in datum pogina ter druge spremembe pri živalih (obolevnost, zmanjšana proizvodnja in drugo).

Širjenje bolezni

Bolezen se običajno širi s premiki okuženih ptic; prek ljudi in opreme; s perutninskimi proizvodi; s kontaminirano krmo in vodo; preko drugih živalskih vrst, ki same ne zbolijo; z vetrom; ob cepljenju.

Okužene živali izločajo virus, preden zbolijo. Med boleznijo živali izločajo virus z vsemi izločki, zlasti kapljično in z iztrebki. Okužijo se lahko tudi cepljene živali, ki klinično ne zbolijo, vendar lahko izločajo virus. Ljudje lahko prenašajo virus s kontaminirano obutvijo, opremo, prevoznimi sredstvi – z vsem, kar je prišlo v stik z okuženimi živalmi oziroma njihovimi izločki. Prenos virusa s staršev na potomce je mogoč le v primeru kontaminirane jajčne lupine in jajčne vsebine, vendar je redek.

Za preprečevanje bolezni in zmanjšanje širjenja virusa so na voljo različna cepiva. V Sloveniji že desetletja izvajamo preventivno cepljenje proti AKK.