Na nedavni nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih na temo odpornosti lokalnih skupnosti na varnostna tveganja, je v okviru dogodka potekala tudi okrogla miza, na kateri so strokovnjaki iz različnih področij, podali svoje videnje glede varnosti in s kakšnimi izzivi se soočajo pri vsakodnevnem delu.

Med sogovorniki je bil tudi Aleksander Jus, član uprave Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, ki je izpostavil predvsem problematiko nasilja nad zdravstvenim osebjem, ter pomanjkanje varnosti za njihove zaposlene. Kot je še povedal na okrogli mizi, so zdravstvene ustanove prepuščene same sebi, država pa bi problematiki morala nameniti več pozornosti.

V letošnjem letu več kot sto primerov nasilja

Za Maribor24 je Aleksander Jus potrdil, da je nasilje nad zdravstvenim osebjem resna težava, saj so v letošnjem letu do 15. decembra, zabeležili kar 110 primerov psihičnega nasilja nad zaposlenimi. Težava ni nastala zgolj v letošnjem letu, saj nasilje vztrajno narašča. Tako je že v lanskem letu Zdravniška zbornica v sodelovanju z drugimi društvi, zagnala kampanjo "Ne! nasilju v zdravstvu". Zbrali so 7.561 overjenih podpisov podpore in Predlog zakona za spremembo kazenskega zakonika, ter ga odnesli v državni zbor.  

Po lanskih podatkih Zdravniške zbornice, je kar 89 % zdravstvenih delavcev na delovnem mestu že bilo žrtev verbalnega nasilja, kar 41 % pa žrtev fizičnega nasilja.

Za varnost v zdravstvenih ustanovah mora plačati zavod

Enako kot je povedal na okrogli mizi, je Jus ponovil, da za varnost v zdravstvenih ustanovah na žalost ni ustrezno poskrbljeno in sistemsko urejeno. Iz tega razloga, mora zavod namenjati lastna sredstva za prisotnost enega varnostnika, ki je prisoten na lokaciji Sodna ulica 13.

Na večjih lokacijah zdravstvenih postaj so na voljo nameščene PANIC tipke za aktivacijo varnostne službe, v primeru, da bi morali ukrepati.

Najbolj pogoste tarče nasilja so zaposleni v ambulantah

Po besedah Jusa, so v zadnjem letu nasilju najbolj izpostavljene ambulante, se pa v zadnjem času opaža tudi porast nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami. Že lani so na Zdravniški zbornici opozorili, da je vedno več nasilja prisotnega tudi v lekarniški dejavnosti.

Raziskave so pokazale, da med najpogostejše oblike verbalnega nasilja s strani pacientov sodijo vedenja kot so prekinjanje med pogovorom, zmerjanje, vpitje, prepiranje in preklinjanje, med tem ko med najpogostejše oblike psihičnega nasilja s strani pacientov sodi čustveno izsiljevanje za pridobitev ugodnosti ali boljše obravnave ter podajanje neutemeljenih pritožb. 

Primeri so zabeleženi in posredovani policiji

Vse incidente oziroma primere v zdravstvenem domu zabeležijo in posredujejo policiji. Zaposlenim se po incidentu vedno nudi vsa potrebna podpora, bodisi s pogovorom ali možnostjo psihološke obravnave. Po besedah Jusa, število primerov nasilja nad zdravstvenim osebjem v zadnjih letih narašča, še posebej pa opažajo, da se nestrpnost ljudi po navadi poveča pred prazniki, ko se pojavi večje število nalezljivih bolezni in je povečan obisk v ambulantah zdravstvenega doma.

K sreči letos ni prišlo do hujšega incidenta

Čeprav so v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca letos zabeležili večje število primerov psihičnega nasilja nad zaposlenimi, k sreči ni prišlo do fizičnega nasilja. Kljub temu pa Jus opozarja, da tudi vsak primer psihičnega nasilja pusti posledice pri njihovih zaposlenih, zato je potrebno te primere obravnavati z enako mero obsojanja in neodobravanja, kot če bi prišlo do fizičnega nasilja.

Zdravstveni delavci niso krivi za gneče

Ob vprašanju kakšne so rešitve, ki bi zmanjšale število primerov nasilja nad zdravstvenim osebjem, si Jus želi predvsem zavedanja ljudi, da v zdravstvenih domovih njihovi zaposleni želijo pomagati ljudem. Ob tem dodaja, da razumejo stiske ljudi, vendar pa za morebitne težave niso krivi zdravstveni delavci, ki dejansko nimajo vpliva na čakalne vrste in gneče v zdravstvenih ustanovah. 

Nekateri zdravstveni delavci zaradi nasilja tudi odhajajo

V zaključku je Jus pojasnil tudi to, da se zaradi vedno večjega števila primerov nasilja, marsikateri zaposleni v zdravstvu odloči, da tega poklica ne bo več opravljal.

Ob tem je treba omeniti tudi, da lahko prihaja tudi do različnih oblik socialnega spodkopavanja med samimi zaposlenimi s strani sodelavcev, ki želijo prelagati delo ali odgovornost, želijo imeti pretiran nadzor, kritizirajo delo ali pa ignorirajo svoje sodelavce, kar vse vodi k nezadovoljstvu in občutkom ogroženosti in negotovosti.

Predlog zakona za spremembo kazenskega zakonika

Zaradi vseh navedenih težav in naraščajočega števila različnih oblik nasilja, so v zdravniški zbornici pripravili predlog zakona za spremembo kazenskega zakonika, v katerem bi dodali nov člen.

Predlagani 300.a člen KZ-1 bi vzpostavil strožjo odgovornost storilcev kaznivih dejanj zoper varnost zdravstvenih delavcev in sodelavcev, pri čemer se besedilo predloga zakona zgleduje po že veljavnem 300. členu KZ-1.  Storilec temeljne oblike kaznivega dejanja iz prvega odstavka 300.a člena KZ-1 bi bil vsakdo, ki bi napadel ali resno zagrozil zdravstvenemu delavcu ali sodelavcu, ko ta izvaja zdravstveno obravnavo pacienta oziroma opravlja naloge, povezane z zdravstveno obravnavo pacienta. Predlagani člen se glasi tako:

»Kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, ko ta izvaja zdravstveno obravnavo pacienta oziroma opravlja naloge, povezane z zdravstveno obravnavo pacienta, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let.«

Če storilec ob storitvi dejanja iz prejšnjega odstavka zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu grozi z orožjem ali nevarnim predmetom ali sredstvom ali z njim grdo ravna ali ga lahko telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.

S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti dvema ali več osebam.«.