Skei in Delavska svetovalnica sta na problemski konferenci v Mariboru predstavila problematiko tistih agencij za posredovanje delavcev, ki dejansko kot kooperanti izvajajo storitve za določeno podjetje, pri tem pa so delavcem, večinoma tujim, kršene številne delavske pravice.

Slika je simbolična

V Sloveniji je uradno registriranih 125 agencij za posredovanje delavcev, med temi pa se po podatkih sindikatov pojavljajo tudi takšne, ki imajo poleg dejavnosti posredovanja delavcev registrirano tudi izvajanje dejavnosti, denimo na področju kovinske predelave, in to dejavnost tudi izvajajo za določeno podjetje v prostorih in s sredstvi tega podjetja. Sindikati jih imenujejo posredniki oz. izvajalci storitev oz. kooperanti.

Podjetja, ki se odločajo za takšen poslovni model sodelovanja s posredniki storitev, vodi izključno ekonomski razlog, je na novinarski konferenci poudarila izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (Skei) Mateja Gerečnik, ki je skupaj z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice v zadnjih dveh mesecih preverjala agencijsko delo pri večjih podjetjih s Štajerske, Koroške in Pomurja ter ugotovila, da je tovrstna praksa prisotna “v vseh večjih podjetjih, še bolj pa v manjših“.

Glede na informacije, ki sta jih predhodno pridobila od sindikalistov v podjetjih, sta Gerečnikova in Lukić preverjala podatke pri podjetjih TKO iz Murske Sobote, štajerskih podjetij Palfinger, BNM in ADK ter koroških podjetjih Kal ter Sij Metal Ravne in Sij Ravne Systems.

Včasih delavci ne dobijo niti minimalne plače

Pri tem odziva od podjetij Kal in ADK nista dobila. Glede Sij Metala Ravne je Gerečnikova med drugim dejala, da so navedli, da bodo morebitne nepravilnosti pri najemanju delovne sile prek kooperantov takoj odpravili. Vodstvo podjetja Palfinger pa je med drugim napovedalo, da bo skušalo v podjetje uvesti tristopenjski model Luke Koper.

Redno zaposleni delavec delodajalca stane na dolgi rok veliko več. Tu so dopusti, bonitete, bolniški staleži in tako naprej. Z delavcem, ki je po pogodbi neka storitev, pa teh težav ni. Izvajalec storitve izstavi račun, podpiše se pogodba o poslovnem sodelovanju. Kaj dobijo delavci, pa nikogar ne zanima. In ti delavci včasih ne dobijo niti minimalne plače,” je izpostavila Gerečnikova, ki je skozi pogovore v podjetjih ugotovila, da delodajalcev ne zanima, kaj se zgodi z delavci pri teh posrednikih v primeru denimo, ko pride do poškodbe na delu.

Problematika je kar obsežna in se zajeda v naše delovne organizacije,” je opozorila Gerečnikova, Lukić pa ugotavlja, da “delodajalci vse manj hočejo biti delodajalci in vse bolj hočejo biti uporabniki storitev”.

Na konferenci tudi predstavniki ministrstva za delo in zavoda za zaposlovanje

Na problemski konferenci v organizaciji Skei in Delavske svetovalnice so poleg sindikalnih predstavnikov iz vse Slovenije sodelovali tudi predstavniki ministrstva za delo in zavoda za zaposlovanje, ki pa izjav po konferenci niso želeli dajati. Je pa po besedah Gerečnikove zavod za zaposlovanje opozoril na te nepravilnosti in povedal, da podajajo prijave, a da je zaradi podhranjenosti inšpektorata zelo malo odziva. Predstavnika ministrstva za delo pa sta po njenih besedah povedala, da se problematike zavedajo.

Skupni dogovor po njenih besedah je bil, da bodo poskušali problematiko reševati skupaj, pri čemer bodo potrebne tudi spremembe zakonodaje. Glavna želja sindikatov je, da se tem delavcem zagotovijo enaki delovni pogoji, kot jih imajo redno zaposleni v podjetjih. Skei glede na ugotovitve kakšne prijave na inšpektorat doslej še ni podal, je pa delodajalce na nepravilnosti opozoril in pričakuje, da jih bodo odpravili. Delavci, ki so jim kršene pravice, pa se po ugotovitvah sindikata mnogokrat ne zavedajo vseh svojih pravic.

V Skei in Delavski svetovalnici napovedujejo, da bodo podobna preverjanja agencijskega dela izvedli tudi pri večjih podjetjih v drugih regijah s ciljem osveščanja, da tovrstne prakse niso zakonite in da jih je treba preprečiti, je napovedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Skei Lidija Jerkič.