Na rektoratu Univerze v Mariboru poteka 11. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih na temo odpornosti lokalnih skupnosti na varnostna tveganja, ki jo pripravlja tamkajšnja fakulteta za varnostne vede. Dogodka se je udeležil minister za notranje zadeve Branko Zlobko, ki je poudaril pomembno vlogo občin pri zagotavljanju varnosti.

Zlobko: Pomembno je zaupanje v delo policije

Zlobko je dodal, da se je država zavezala k čim boljšemu sodelovanju med vsemi deležniki na vseh ravneh, ter da se na ministrstvu za notranje zadeve z zagotavljanjem varnosti v lokalnem okolju aktivno ukvarjajo. Pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih je ob policiji pomembno tudi sodelovanje z občinskim redarstvom ter zasebnimi varnostnimi službami, preko katerih občine skrbijo za zagotavljanje javne varnosti in javnega reda na svojem območju. Zlobko je poudaril še aktivno vključevanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, saj nekatere oblike kriminalitete lahko vplivajo na njihovo delovanje, učne procese in šolsko okolje. Ključno je zaupanje v delo policije in sodelovanje le te z občani, saj se bo le tako povečal občutek varnosti. 

[[image_2_article_83052]]

Generalni direktor policije Damjan Petrič je poudaril, da je varnost temelj kakovosti življenja v vsaki lokalni skupnosti, saj se prav na tej ravni najhitreje vidi, ali ljudje živimo mirno, svobodno in brez strahu. Ko je varnost omajana, se po njegovem mnenju zamaje tudi zaupanje v institucije in občutek pripadnosti skupnosti. Petrič še dodaja, da mora biti poudarek tudi na preventivi, saj se tako zmanjšujejo tveganja in preprečuje nasilje. 

Sledila je okrogla miza, na kateri so svoja opažanja podali strokovnjaki iz različnih področij in izpostavili težave in izzive lokalnih skupnosti. 

Center za socialno delo opaža porast nasilja

Mateja Meško Kaiser iz Centra za socialno delo na področju žrtev nasilja in zlorab, je izpostavila, da opažajo največ težav tako pri starejših ljudeh, mladostnikih, v zadnjem času pa tudi v romski skupnosti. Na Centru za socialno delo pomagajo vsakemu, ki pomoč potrebuje, opažajo pa, da je vedno več ljudi v stiski in da se ob spreminjajočem svetu, revščina še poglablja, tudi med tistimi, ki so zaposleni. Starši so postali prezaposleni, nekateri pa se ne znajdejo v starševski vlogi, kar še poglablja težave. Žal je opaziti tudi, da je vedno več nasilja in da bi na tem področju morali več pozornosti posvetiti tudi mladoletnim prestopnikom, za katere bi potrebovali več ustreznih centrov, ki bi bili ločeni po problematiki. Trenutno je namreč na voljo le mladinski dom v Slivnici, kjer pa so mladoletniki z različnimi težavami, pomešani med seboj.

Poskrbeti bo treba za varnost zdravstvenega osebja

Sledil je Aleksander Jus iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca, ki je med največje izzive varnostnega tveganja omenil možnost množične nesreče, ki se k sreči na tem območju ne dogajajo, imajo pa vseeno pripravljen načrt in izvajajo tudi redne vaje za takšen primer. Drugi največji izziv iz vidika varnosti, pa so epidemije, kakršna je bila leta 2020, ko celotna država ni bila ustrezno pripravljena na pravočasno ukrepanje.

Zaradi te nepripravljenosti, so imeli velike težave predvsem v zdravstvu, predvsem ljudje, pa so bili razdeljeni na tiste, ki so morda preveč skrbeli in tiste, ki so vsemu nasprotovali. Kot zadnji veliki varnostni izziv, je Jus izpostavil težavo, da so zdravstveni domovi prepuščeni sami sebi v smislu varovanja zdravniškega osebja, saj je le to izpostavljeno dnevnim psihičnim in fizičnim napadom. Na tem mestu tudi poziva, da bi se država aktivneje vklopila pri reševanju te problematike, saj je že sedaj dosti težav s kadrom, tovrstne težave, pa vse še otežujejo.

[[image_1_article_83052]]

Premalo je ozaveščanja na področju varnosti

Naslednji na vrsti je bil Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, ki je povedal, da so lokalne skupnosti temeljne enote države, zato so zelo pomembne, da so sposobne izvajati svoje poslanstvo. Šestan je opozoril, da se v šolah daje bistveno premalo poudarka na izobraževalne programe, ki bi bili namenjeni varnosti – v preteklosti so ti programi že bili, vendar se je v zadnjem času, to zanemarilo.

Šestan je povedal, da je ponosen na to, kako so lokalne skupnosti reagirale leta 2023 ob katastrofalnih poplavah. Po zaslugi lokalnih skupnosti, ki so stopile skupaj in dosledno upoštevale navodila, se je preprečilo, da bi izgubili še več življenj. Ob tem pa je Šestan še opozoril na potresno neodporne stavbe, ki bi lahko na potencialno ogroženih območjih, povzročile ogromno materialne škode, prav tako pa bi lahko bilo ogromno smrtnih žrtev. Država temu področju ne namenja dovolj pozornosti, zato bo potrebno te zadeve reševati na vseh nivojih.

Stanje mostov v mestu Maribor je zaskrbljujoče

Matej Moharič, višji svetovalec na Uradu za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, se je osredotočil na prometne izzive. V svojem govoru je izpostavil razkorak med stroko Mestne občine Maribor in pričakovanji prebivalcev, saj mnoge odločitve, ki so v prid spodbujanja trajnostne mobilnosti, ne naletijo na pozitiven odziv. Odločitve, ki jih sprejemajo v okviru celostne prometne strategije, so namenjene predvsem varnosti in deljenju varnega prostora za vse udeležence v prometu, še posebej pa za najbolj ranljive, pešce in kolesarje. Ozaveščanje o varnosti bi se moralo še bolj intenzivirati, tako v vrtcih in osnovnih šolah. Moharič je ob zaključku govora še izpostavil, da je v smislu varnosti tudi mesto Maribor potresno ogroženo, ter da je zaskrbljen nad stanjem mostov v mestu.

Kibernetski napadi so postali resna težava

Rafael Viltužnik, pomočnik direktorja Policijske uprave Maribor, je na okrogli mizi izpostavil varnostne težave na področju kibernetike. V zadnjem času, se policija namreč ukvarja s povečanim številom spletnih goljufij, vdorov v račune, prav tako pa se mora prilagajati novim oblikam kriminala, ki je povezan tudi z umetno inteligenco. Viltužnik si iz tega razloga želi več izobraževanja kadrov, zato da bodo policisti znali ob takšnih situacijah, primerno reagirati in stvar tudi ustrezno raziskati. Poleg kibernetike, se je Viltužnik dotaknil varnosti v prometu, kjer se vsak dan soočajo z novimi oblikami prevoza, kot so e-skiroji in e-kolesa, ki dosegajo bistveno večje hitrosti, ob tem pa uporabniki ne upoštevajo prometnih predpisov.

Policijska uprava Mestni občini Maribor predlaga, da skupaj poiščejo rešitve, kako zajeziti prometne prekrške, zlasti v mestnem središču, kjer je povečano število divjanja in »driftanja«. Po vzoru Skandinavije bi lahko postavili tudi fizične ovire, ki bi takšne prekrške zmanjšale. Kot zadnjo točko je še izpostavil integracijo tujcev, saj bo tudi na tem področju, potrebno narediti več, zato da se bo ustvarilo varno okolje za vse.

Slovenija mora postoriti več na področju samooskrbe

Kot zadnji, je besedo prevzel Igor Peček, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je povedal, da je Slovenija šele v zadnjem času pričela dovolj resno razmišljati o prehranski varnosti, ki je ključna za državo. Izzivov je precej, tako pri pridelavi in predelavi kmetijskih izdelkov, področja pa se med seboj prekrivajo. Omenil je težave, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb, saj vplivajo na samooskrbo države, ki je prenizka – po zadnjih podatkih znaša le ta manj kot 40 odstotkov. Peček je zaskrbljen tudi nad dejstvom, da v Sloveniji izginjajo kmetije, ter da je še ogromno neobdelanih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja devet zakonov, s katerimi želijo vplivati na boljšo prehransko varnost Slovenije. V zaključku svojega govora, je Peček še izrazil zaskrbljenost nad številom zavržene hrane na prebivalca, saj povprečno Slovenec zavrže kar 80 kilogramov hrane, kar ima slab vpliv tudi na okolje.