Vprašanje urejanja plovbe po reki Dravi znova prihaja v ospredje. To velja tudi za občine Maribor, Duplek, Ruše in Selnica ob Dravi, kjer si lokalne skupnosti že dlje časa prizadevajo za jasnejša pravila na tem področju. Medtem ko v sosednji Avstriji rekreativna plovba po Dravi že več let poteka nemoteno in v skladu z urejeno zakonodajo, v Sloveniji društva, organizacije in ponudniki turističnih dejavnosti še vedno čakajo na sprejem ustreznih uredb.

Na to problematiko so nedavno opozorili tudi na javnem posvetu o prihodnosti plovbe po Dravi, ki ga je pripravila Regionalna razvojna agencija za Koroško v sodelovanju s podravsko razvojno regijo in nekaterimi župani. Udeleženci so izpostavili, da bi sprejem ustrezne zakonodaje omogočil varno in organizirano rekreativno plovbo širšim množicam ter prispeval k razvoju trajnostnega turizma ob reki. Kljub interesu in pobudam z lokalne ravni pa ključni koraki na državni ravni še vedno ostajajo odprti.

Maribor znova oživlja idejo plovbe po Dravi

Z Mestne občine Maribor so nam odgovorili, da si že več let prizadevajo za vzpostavitev plovbe po reki Dravi, podobno kot je to urejeno na Ptuju ali v Ljubljani. Leta 2019 je občina začela projekt Dravska promenada, ki vključuje ureditev javnega potniškega prometa po reki ter prehodov čez jezove za turistične in rekreativne uporabnike. V letu 2025 je ponovno naslovila pristojna ministrstva, saj je ureditev plovnosti prepoznana kot projekt regionalnega pomena. Zdaj se dodatno pripravlja institucionalna analiza plovne zakonodaje v primerljivih okoljih (Avstrija in Italija).

Turistična ladjica bi bila namenjena domačinom in turistom 

Projekt turistične ladjice v Mariboru je trenutno v fazi usklajevanj z državo glede pravnih in okoljskih pogojev za vzpostavitev plovbe. "Trenutno potekajo intenzivna usklajevanja glede ustrezne uredbe in določitve plovbnega režima.

Načrtovana plovba ne bi bila namenjena zgolj turistom, temveč tudi prebivalcem mesta. Predvidena je kot kombinacija javnega potniškega prometa, turistične ponudbe in rekreativne rabe reke.

V načrtu je povezava med posameznimi deli mesta, od Pobrežja do Mariborskega otoka, v dolžini približno 4,4 kilometra, z več postajališči, ki bi omogočala tudi prevoz koles. Promet bi potekal kot frekventna linija za dnevne migracije ter hkrati za turistične vožnje in prireditve," so pojasnili na občini. 

Na vprašanje, kdaj bi lahko mariborska turistična ladjica prvič zaplula, na mestni občini odgovarjajo, da je vzpostavitev plovbe odvisna predvsem od sprejetja ustrezne državne uredbe in izvedbe vseh potrebnih postopkov (okoljske presoje, umeščanje infrastrukture, nabava plovil). "Realno je prvo testno linijo pričakovati v nekaj letih po sprejetju ustrezne uredbe, torej ne pred letom 2027."

Kakšno je trenutno stanje?

Trenutno plovba tovrstnih plovil po reki Dravi v Mariboru ni sistemsko urejena na način, ki bi omogočal redni javni ali turistični promet. Za vzpostavitev bo potrebno sprejeti ustrezno državno uredbo, določiti plovbni režim (vključno z omejitvami hitrosti in pogoji glede tipa plovil), izvesti presojo vplivov na okolje ter zagotoviti skladnost z varstvenimi režimi (npr. Natura 2000). Prav tako bo treba urediti pristanišča in postajališča ter vzpostaviti nadzor nad plovbo.

Naklonjeni rekreativni plovbi 

Na Mestni občini Maribor še dodajajo, da se načeloma pozitivno opredeljujejo do rekreativne plovbe po reki Dravi, predvsem v smislu spodbujanja športa in trajnostnega turizma (npr. veslanje, čolnarjenje, jadranje). "Pri tem pa je potrebno zagotoviti ustrezno regulacijo zaradi varnosti, varstva narave in sobivanja različnih uporabnikov reke. Pri motornih plovilih, kot so vodni skuterji, je potrebna večja previdnost in ustrezna omejitev. Projekt vključuje sodelovanje različnih deležnikov, vključno z občinami, ministrstvi, energetskimi družbami in turističnimi ponudniki, saj gre za razvojno pomembno ureditev na širšem območju reke Drave."

Z okoliškimi občinami že potekajo pogovori v okviru regionalnega sodelovanja, poleg tega pa glede vseh plovnih režimov potekajo usklajevanja tudi preko Regionalne razvojne agencije Podravje - Maribor (RRA), pri čemer bo najverjetneje potrebno državne uredbe sprejemati ločeno za posamezne odseke reke.

"Za Mestno občino Maribor je pri tem ključna ureditev Mariborskega in Bresterniškega akumulacijskega jezera."

Financiranje projekta je predvideno kombinirano; z evropskimi in državnimi sredstvi (npr. program LIFE, kohezijska politika) ter občinskim proračunom, pri čemer bodo vsi posegi predmet ustreznih okoljskih presoj.

V Dupleku si želijo raftov in tradicionalnih ranc 

Obrnili smo se tudi na Občino Duplek. Želijo si, da bi bilo rekreativne plovbe po reki Dravi več. "Menimo, da reka predstavlja pomemben naravni in turistični potencial, ki ga je smiselno razvijati na premišljen in trajnosten način. Še posebej vidimo priložnost v oblikah plovbe, kot so rafti in tradicionalne rance, ki bi lahko pomembno prispevale k obogatitvi turistične ponudbe območja."

"O turistični ladjici trenutno ne razmišljamo. Bolj kot to vidimo priložnost v izboljšanju pogojev za rekreativno plovbo ter v vzpostavitvi možnosti za plovbo z rafti in tradicionalnimi rancami. Prav takšne vsebine bi po našem mnenju lahko na naraven in avtentičen način prispevale h krepitvi turistične ponudbe ob in na reki Dravi."

Menijo, da bi bilo to področje v Sloveniji smiselno ustrezno urediti. "Jasnejši okvirji in pravila bi lahko prispevali k večji preglednosti, varnosti in razvoju rekreativne plovbe, hkrati pa bi omogočili tudi lažje načrtovanje turističnih vsebin, povezanih z reko Dravo."

Selnica ob Dravi načrtuje ureditev dostopa do Drave pri Viltušu

Županja občine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj nam je pojasnila, da ima Drava na levi strani v večjem delu občine precej strme brežine. Dostopna postane šele pri Gostilni Pec. "Od tam naprej razmišljamo, da bi uredili pohodno pot in v prihodnosti dostope tudi za čolne. Ideja je, da bi predvsem pri dvorcu Viltuš uredili večje območje, namenjeno druženju in rekreaciji in seveda z dostopom do reke tudi za plovila."

Dodaja še, da občina turističnih dejavnosti s plovili ne načrtuje. To prepušča zasebnemu sektorju. So pa sodelovali z drugimi občinami pri pripravi uredbe o plovnosti Drave. "Naklonjeni smo ideji o plovilih, ki ne bodo povzročala hrupa v okolju in izpuhov ter prevelike hitrosti, da bi bilo nevarno."

V Rušah čakajo na državni premik

V občini Ruše pravijo, da je njihov interes za ureditev tega področja izjemno velik, saj si že skoraj dve desetletji prizadevajo urediti plovbo po reki Dravi na svojem območju. "V preteklosti so že obstajale resne pobude in aktivnosti, da bi do ureditve prišlo, prav tako so bile v preteklih letih narejene razne študije in idejne zasnove glede določitve ter ureditve vstopno-izstopnih točk. Kljub temu pa še danes nimamo osnovne pravne podlage, na kateri bi občine lahko to področje dejansko uredile," je v odgovoru na naše vprašanje zapisala Katja Markač, direktorica ruške občinske uprave. 

Glede sprejemanja ustreznih uredb se v celoti strinjajo, da je na državni ravni nujen premik. "Za sprejetje občinskega odloka o plovbi po reki Dravi na območju naše občine je namreč nujni predpogoj, da država predhodno sprejme uredbo, ki bo določala uporabo plovil (tudi tistih na motorni pogon) po reki Dravi. V občini Ruše smo zelo zainteresirani, da se to končno pravno-formalno uredi, saj nas trenutna zakonodajna praznina močno omejuje pri razvojnih načrtih."

"Ureditev tega področja (najprej sprejetje državne uredbe in kasneje občinskega odloka) bi nam namreč omogočila razvoj novih turističnih ponudb, vključno z razmislekom o turističnih plovilih, s čimer bi bistveno bolje izkoristili izjemen potencial reke Drave. To bi dalo močan zagon razvoju turizma v občini Ruše in posledično v celotni širši regiji."

Zavedajo pa se, kot nadaljuje Katja Markač, da je za uspešno implementacijo potrebno tesno sodelovanje več občin, ki si delijo vodno telo reke Drave. Pri iskanju skupnih rešitev in oblikovanju predpisov pa je treba nujno upoštevati tudi specifike obrežja reke Drave po posameznih lokalnih skupnostih.