Lokalno

V Mariboru kmalu nov multimedijski center: Art kino in knjižnica na enem mestu

Tjaša Lešnik, 01.10.19 ob 05:00

V Mariboru bo do konca sedanjega županskega mandata, do leta 2022, vzpostavljen nov Art Kino, ki bo imel svoje prostore na Rotovškem trgu. V prostorih, kjer je sedaj knjižnica in kjer je bila nekoč Restavracija Rotovž, bodo vzpostavili multimedijski in medgeneracijski center. Mestni kulturni deležniki si želijo sodelovanja pri programu, vodstvo kina pa bo morebiti pripadlo Mariboxu?

Odisejada o mestnem oziroma art kinu v Mariboru se odvija že veliko časa; po grenkem zaključku dotrajanega Kina Udarnik, je Maribor ostal brez večjega samostojnega prizorišča, kjer bi predvajali sodobno produkcijo umetniških filmov. Mariborčani si takšno kinematografijo sicer lahko ogledajo v Mariboxu, a so si kulturni deležniki v mestu želeli prostora, ki bi bil hkrati socialno in izobraževalno središče.

O ponovni vzpostavitvi mestnega kina se je pričelo govoriti že letošnjega februarja, ko je bila objavljena nova koalicijska pogodba. Lokacija tedaj še ni bila točno določena, a so se na Mestni občini Maribor pred nekaj meseci le zedinili in izbrali prostor za nove kulturne vsebine, ki bo na Rotovškem trgu.

Uresničili bodo idejo iz leta 2013

Art kino v prostorih na Rotovžu je leta 2013 v Večerovi kolumni predlagal Bojan Labović iz Urada za kulturo. Sam je sicer podal idejo, da bi za potrebe kino dvorane prenovili prostore nekdanjega Lutkovnega gledališča, saj naj bila velikost (114 sedežev) idealna za preoblikovanje v kinematografsko dvorano z največ 100 naraščajočimi sedeži.

»Glede na obseg potencialne publike je to primerna velikost, predvsem pa v mejah razumnih stroškov obratovanja. Umeščenost na za promet zaprtem mestnem trgu je tudi idealna lokacija za izvajanje programa letnega kina na prostem. Ta rešitev bi morala biti sprejemljiva tudi v vseh možnih opcijah izgradnje nove Mariborske knjižnice. Če bi se ta premaknila na drugo lokacijo, bi z novim kinom ohranili kulturno vitalnost pomembnega prostora v mestnem središču,« je pred šestimi leti dejal Labović.

Optimiziran projekt z znižanimi stroški

Lokacijo na Rotovškem trgu je občina nato prepoznala kot najbolj smotrno in ugodno, časovnico del pa postavljajo v čas do konca mandata. Kinodvorana bo svoje mesto našla v prostorih nekdanje Restavracije Rotovž, načrtujejo 80 sedežev. Na občini so se sicer odločali med dvema lokacijama – v kolikor art kina ne bi vzpostavili ob ureditvi knjižnice, bi ga najbrž umestili v novo Umetnostno galerijo.

»Rotovški trg bo s svojo vsebino postal pomembno mestno stičišče, tako kulture, izobraževanja kot družbenega življenja. Projekt je optimiziran ter ima racionalizirane gabarite, kar pomeni znižanje stroškov za izvedbo projekta, vendar ne na račun vsebine,« so sporočili iz MO Maribor. Rotovški kompleks bo postal multimedijski in medgeneracijski center, kamor bo umeščena tako knjižnica kakor tudi Art kino.

Na področju kina Mariboru manjka ambicioznost

Program, ki se bo pričel po prenovi, bo konceptualiziran po vzoru ART kin v Sloveniji in tujini. »Dopuščamo možnost, da bi se v času, ko ne bo predstav, prostor uporabljal za sorodne vsebine,« razlagajo iz občine. Rene Puhar iz Društva za razvoj filmske kulture in tudi koordinator Intimnega kina v GT22 ter soorganizator Letnega kina Minoriti pravi, da idejo podpirajo in si želijo biti vključeni v razvoj takšnega centra. Z načrti so v ekipi iz Društva seznanjeni, z občinskim vodstvom pa se še niso srečali na sestanku, kjer bi predstavili svoje poglede.

»Mislim, da si je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje, kaj v Mariboru potrebujemo, kakšna bo dvorana, kako mora biti opremljena, koliko sedežev mora imeti in zakaj. Občinsko vodstvo moramo soočiti z argumenti, ki jih imamo lokalni producenti na tem področju in tudi, da predstavimo prakse iz Slovenije oziroma iz Ljubljane; ta je dejansko edina, s katero se Maribor lahko primerja. Moramo biti ambiciozni,« meni Puhar in izpostavi, da je prav ambicioznost beseda, ki mora biti v Mariboru poudarjena na območju kina. »Denimo Kinodvor v Ljubljani ima dvesto sedežev in sedaj odpirajo nove kino dvorane, nov kompleks v podhodu Ajdovščina, saj je prostor, ki so ga imeli do sedaj postal premajhen. Potrebno se je vprašati, če je teh 80 sedežev to, kar dejansko potrebujemo in če je to ta ambiciozna rešitev.«

Bo 80 sedežev premalo?

O prostorski stiski Puhar razmišlja predvsem zaradi znanih mednarodnih festivalov, ki že imajo svoje občinstvo in zaradi organizacije šolskih kulturnih dni. Iz Maribora namreč izvirajo trije mednarodni filmski festivali – Enimation, StopTrik in Docudoc. »Vsi ti dogodki imajo tudi svoje otvoritve in premiere in vprašanje je, če je to dovolj. Tudi za izobraževalne prireditve, denimo šolske kulturne dneve, je 80 sedežev pogosto premalo. Mi smo v Udarniku včasih morali narediti več projekcij, celo dve ali tri, pa je bilo v tamkajšnji dvorani 250 sedežev,« pojasnjuje Puhar.

To zagato bi lahko rešili s povezovanjem z večjimi kinematografi v Mariboru – pri vzpostavitvi Art kina želi sodelovati Maribox. Stipe Jerič, direktor Mariboxa pravi, da so v mestu sedaj edini, ki ponujajo redni program art kina, zato jim je v interesu, da bi sodelovali pri izvedbi programa na novi lokaciji. Jerič meni, da je 80 sedežev za redno art kino ponudbo zadostno, saj imajo v Mariboxu še 2000 sedežev, ki bi lahko bili na voljo ob večjih dogodkih. »Za nas bi Rotovž pomenil dodatno dvorano k že obstoječim kapacitetam.«

Občina bo najverjetneje pripravila razpis

Vodstvo Mariboxa je že sestankovalo z obema podžupanoma, kjer so govorili o sodelovanju. V Art kino program bi vključevali ostale, ki se ukvarjajo s filmskimi vsebinami. »Mi si predstavljamo, da bi občina zagotovila prostor, mi pa bi zagotovili tehnologijo, promocijo, delovanje in ekipo. Projekcije, ki jih sicer izvajamo v okviru art programa v Mariboxu, bi izvajali prednostno na novi lokaciji, kjer bi prav tako skrbeli za stroškovno pokrivanje delovanja,« razlaga Jerič. Pričakujejo, da bo občina objavila razpis za izvajanje programa na novi lokaciji, na katerega se bodo prijavili.

Mestni kulturni deležniki na področju kinematografije z novo vzpostavljenim kino prostorom torej vidijo veliko priložnosti za sodelovanje. Koncept si predstavljajo kot širši, socialni prostor, namenjen tudi druženju, ustanovo po vzoru Kinodvora. »Zanima nas razmišljati v tej smer in v pogovorih bi želeli biti vključeni. Ne želim izpostavljati le nas, lokalnih deležnikov, ampak apeliram tudi na vključevanje širše javnosti,« doda Puhar.