Nekdaj so zdravniki na domu obiskali bolnike, med njimi zlasti otroke in starejše, za katere je bil obisk v ambulanti morda preveč Sezona virusnih obolenj je na vrhuncu, ambulante pa pokajo po šivih. Prav v ambulantah je iz tega razloga najlažje stakniti kakšno gripo ali bognedaj, ošpice.

Tisti, ki smo bili rojeni v poznih 80ih, se morda še spominjamo zdravnikov, ki so nas kot otroke obiskali na domu v primeru bolezni. Pa četudi zgolj zaradi visoke vročine, brez drugih simptomov. Skozi leta se je slednje nekako razblinilo, tako da zdravniki bolnike obiščejo na domu le še v skrajnih primerih. A ni mar bolje, da zdravnik obolele obišče na domu kot da slednji obiščejo nabito polne ambulante, kjer okužbo s kakšno virozo staknejo toliko lažje?

Družinskih zdravnikov absolutno premalo

Na Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca pojasnjujejo, da so zdravniki družinske medicine še vedno dolžni zagotavljati hišne obiske pacientom, ki to potrebujejo, torej predvsem nepokretnim pacientom in vsem tistim, ki imajo zdravstveno utemeljen razlog, da v ambulanto izbranega zdravnika ne morejo. Pa vendar, družinskih zdravnikov je absolutno premalo, obremenitve na delovnem mestu pa so previsoke, zato je izvajanje hišnih obiskov v obsegu, kot bi si ga želeli tako zdravniki kot pacienti, praktično nemogoče.

“Če ima ambulanta povprečno 50 do 60 obiskov dnevno in traja povprečen obisk pri zdravniku 7 minut, lahko izračunate, da ordinacijskega časa zmanjka prehitro in da zdravnik enostavno nima časa, da v rednem delu opravi še hišni obisk, ki traja minimalno 30 do 60 minut. Nekatere hišne obiske je moč planirati vnaprej in jih s prilagoditvijo dela v ambulanti (ni naročenih pacientov) tudi lažje izvedemo,” pojasnjuje Nataša Maguša Lorber iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca.

Problem je tudi oddaljenost od ambulante

Je pa število obiskov na domu tudi odvisno od obremenjenosti ambulante, od populacije pacientov v ambulanti, od oddaljenosti nujne medicinske pomoči do pacienta, od oddaljenosti hišnega obiska od ambulante ter od številnih drugih faktorjev, ki v danem trenutku vplivajo na to, ali se zdravnik odloči za hišni obisk ali ne. Velikokrat pa je hišne obiske tudi nemogoče izvesti zaradi prevelike oddaljenosti pacienta od ambulante (več deset km), saj bi s tem bil moten celoten proces dela in ogrožena varnost pacientov v ambulanti.

“Verjamem, da bi se z znižanjem glavarinskih količnikov na posameznega zdravnika družinske medicine in hkratne razbremenitve družinskih zdravnikov povečal obisk bolnikov na domu, saj predstavlja hišni obisk enega izmed najbolj specifičnih veščin zdravnika družinske medicine in omogoča zdravniku vpogled v bolnikovo domače okolje, ki pomembno vpliva na proces zdravljenja,” pojasnjuje Nataša Maguša Lorber.