Okoli 50 neprofitnih bo na voljo iz oktobra 2020 objavljenega razpisa, 20 jih nameravajo zagotoviti za menjave tistih, ki so postala neprimerna, pet pa jih bodo oddali po razpisu za mlade in mlade družine s tržno najemnino.

Mariborski stanovanjski sklad letos načrtuje oddajo približno 80 stanovanj.

Novega razpisa lani ni bilo

Okoli 50 neprofitnih bo na voljo iz oktobra 2020 objavljenega razpisa, 20 jih nameravajo zagotoviti za menjave tistih, ki so postala neprimerna, pet pa jih bodo oddali po razpisu za mlade in mlade družine s tržno najemnino. Ostalo bodo službena in tržna stanovanja.

Kot je razvidno iz letnega načrta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, je na omenjeni zadnji objavljeni razpis prispelo 1128 vlog, med katerimi je bilo po opravljenem pregledu 974 upravičenih, od tega kar 934 za neprofitna stanovanja prosilcev z nižjimi dohodki. V lanskem letu so oddali 24 stanovanj, novega razpisa pa niso izvedli.

V lanskem letu so oddali 24 stanovanj, novega razpisa pa niso izvedli.

Takšno odločitev so sprejeli zaradi zmanjšanja obstoječe čakalne vrste prosilcev, ki na stanovanje čakajo več let, kakor tudi zaradi velikega števila odklonitev primernih stanovanj s strani uspelih upravičencev, ki se v večini na razpis prijavljajo zgolj zaradi pridobitve subvencije pri plačilu tržne najemnine. Ponovni razpis načrtujejo v letošnjem letu, so pojasnili za STA.

Medobčinski stanovanjski sklad sicer trenutno razpolaga z 2035 stanovanji, od tega 1864 neprofitnimi, upravljajo pa še z 91 tržnimi stanovanji, 24 službenimi, 13 oskrbovanimi, 40 pa je še začasnih bivalnih enot.

Najemnine ne zadoščajo za obnove

Skupna številka se je v primerjavi z letom 2020 znižala za deset stanovanj, pa tudi sicer številka v zadnjem desetletju ves čas pada. Prejete najemnine namreč komaj zadoščajo za redne stroške, zato jim zmanjka denarja za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda in nove investicije, to pa jih sili v prodajo stanovanj.

V skladu z letnim načrtom letos načrtujejo prodajo stanovanj, kletnih shramb in stavb v skupni vrednosti okoli 800.000 evrov. Večinoma gre za dotrajane nepremičnine, katerih obnova ni ekonomsko utemeljena oziroma so del dotrajanih večstanovanjskih objektov, pri katerih s prodajo zagotovijo denar za obnovo njihovega preostalega stanovanjskega fonda.

Hkrati nameravajo kupiti nekaj stanovanj v primestnih občinah, poskrbeti za celovito ali delno obnovo 80 stanovanj, zamenjati dotrajana okna in vhodna vrata z energetsko varčnimi v 30 stanovanjih ter zamenjati dotrajane plinske z novimi kondenzacijskimi plinskimi pečmi v okoli 25 stanovanjih.

Izpeljali menjavo zemljišč

Sklad je lani z mestno občino izpeljal tudi menjavo zemljišč, na podlagi katere je pridobil skoraj tisoč kvadratnih metrov veliko stavbno zemljišče na območju mestne četrti Koroška vrata, kjer bodo zgradili deset stanovanj za mlade in mlade družine.

Novembra lani so začeli arhitekturni natečaj za gradnjo stanovanj na območju Dvorakove ulice, kjer naj bi bila načrtovana investicija vredna 2,5 milijona evrov, zaključek natečaja pa pričakujejo to pomlad. Projekt bi po sedanjih načrtih izvedli v letih 2023 in 2024.

Konec leta so za 1,5 milijona evrov kupili še skoraj 40.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče ob Puhovi ulici na Pobrežju, kjer je po občinskem prostorskem načrtu prav tako predvideno območje za stanovanjsko gradnjo. V neposredni bližini načrtuje gradnjo državni stanovanjski sklad, in sicer sosesko Novo Pobrežje ob Ulici Veljka Vlahoviča z do 430 novimi najemnimi stanovanji.

Zaradi problematike dolgov nekaterih najemnikov je stanovanjski sklad septembra 2020 sklenil pogodbo za izterjavo s podjetjem Izterjava, ki za njih izvaja tovrstne postopke. Po podatkih iz novembra lani, je imel sklad za nekaj manj kot 800.000 evrov terjatev iz naslova glavnic, od tega jih je bila nekaj več kot polovica že v izvršbi.

Neplačniki skušajo dolg pokriti

Zadnja leta opažajo, da narašča odzivnost neplačnikov, ki se na prejeti opomin odzovejo in poskušajo vsaj delno poravnati dolg ter se s tem izogniti sodnim postopkom v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in posledično prisilni deložaciji.

Problematiko slednjih aktivno rešujejo v sodelovanju s centrom za socialno delo in Društvom Kralji ulice, najemnikom pa pred vložitvijo izvršbe omogočajo sklenitev dogovora o obročnem plačilu dolga in jim predlagajo, da se po pomoč obrnejo še na nevladne organizacije.

Lani tako niso izvedli nobene deložacije, leto prej tri, medtem ko je bilo teh še leta 2015 kar 44. Čeprav so tudi lani razpisali 20 deložacij, so jih medtem 18 že odložili, z dvanajstimi najemniki pa tudi že sklenili nove najemne pogodbe, še poroča STA.