V četrtek je izr. prof. dr. Janez Rebol z ekipo Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor opravil prvo vstavitev OSIA implantata v Sloveniji. Gre za napravo, ki omogoča sluh pacientom, ki so gluhi na eno stran oziroma imajo težjo obliko prevodne ali mešane naglušnosti. OSIA popolnoma drugače stimulira notranje uho, saj zvok prevaja po kosti prek t. i. piezoelektričnega efekta, kar omogoča doseganje precejšnje ojačitve.

Foto: UKC Maribor

Z napravo so se prvič srečali lani

“Včeraj smo vstavili t. i. OSIA implantat. Pri tem gre za napravo, ki je vsajena v kost oziroma se zraste s kostjo in temelji na draženju s t. i. piezoelektričnim efektom. Tako omogoča boljšo ojačitev kot vse naprave do zdaj, njena moč je še posebej na področju visokih frekvenc. Enostranska gluhost, prevodna naglušnost ali mešana naglušnost so indikacije za to napravo. Nabor pacientov je torej posebna skupina, treba jih je najti in opraviti testiranje pred operacijo, ko lahko pacienti dobijo tudi vtis, kakšno korist bodo imeli po posegu,” je dejal dr. Rebol.

Operacija je bila izvedena včeraj v splošni anesteziji, trajala pa je slabo uro. Vstavili so notranji del implanta in ga fiksirali na kost ter ga položili pod ovojnico kosti. V približno štirih tednih se s kostjo zraste, pacient pa lahko takrat začne nositi zunanji del oziroma govorni procesor, ki ga je treba nastaviti glede na karakteristike pacientovega sluha. Pri nastavljanju naprave sodelujejo s Centrom za sluh in govor Maribor: tam med drugim delujejo elektroinženir, ki nastavlja naprave, in pa logopedinja ter psihologinja.

Gre za veliko novost, prvič so se s to napravo srečali lansko leto. Nabor primernih pacientov je med 20 in 25 na leto, je povedal dr. Rebol, ki je dodal, da je tudi estetsko naprava dokaj sprejemljiva za pacienta, saj je zunanji del skrit za uhljem. Naprava je povezljiva s pametnim telefonom, učenec v šoli, ki slabo sliši, pa lahko napravo poveže z mikrofonom in sliši učitelja. S to napravo je možno tudi plavati in biti v stiku z vodo ter nositi celo čelado, kar pri bolj preprostih napravah ni bilo mogoče. Gre torej za estetsko in funkcionalno bolj prijazno napravo pacientu, kot so bile vse njene predhodnice.

Kot je še izpostavil dr. Rebol, je življenje za enostransko gluhega človeka zelo oteženo, saj mora neprestano obračati glavo v smer zvoka, okolje pa ne ve vedno, da je oseba na eni strani gluha. Trpi tudi občutek ravnotežja in pa vožnja avta, saj oseba včasih niti ne ve, s katere strani prihaja vozilo.