Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je na pobudo komisije državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj danes v Kamnici sklical posvet o projektu Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak z vsemi ključnimi deležniki. Mnenja med nasprotniki projekta iz lokalnega okolja in investitorjem DEM tudi po sestanku ostajajo različna.
Med lokalnim prebivalstvom prisotna vse večja zaskrbljenost
Sestanek je bil po Lotričevih besedah posvetovalne narave, potem ko je Civilna iniciativa ZA Kozjak novembra lani na državni svet naslovila pobudo za obravnavo problematike projekta. Ta je trenutno v fazi pripravljalnih del in pridobivanja potrebnih dovoljenj.
"Zaradi pomanjkanja informacij ter odsotnosti odprtega dialoga z odgovornimi institucijami je namreč med lokalnim prebivalstvom prisotna vse večja zaskrbljenost glede možnih vplivov projekta na zdravje ljudi, okolje in njihovo premoženje," je poudaril Lotrič. Dodal je, da le transparenten in vključujoč pristop lahko pripomore k gradnji zaupanja ter uspešni in družbeno sprejemljivi izvedbi projekta.
Predstavnica civilne iniciative Katja Beck Kos je uvodoma spomnila na sklepe zbora krajanov Kamnice februarja letos, po katerih odločno nasprotujejo predvsem gradnji daljnovoda, saj menijo, da bi bila bolj primerna rešitev gradnja vkopanega kablovoda. Ob tem pa je omenila tudi sklepe zbora občanov Selnice ob Dravi iz prejšnjega tedna, kjer pa v celoti nasprotujejo temu projektu.
Še vedno čakajo na številne odgovore investitorja, med njimi glede 18 raziskav, ki naj bi bile izvedene v zvezi s projektom, kdo jih je izvedel, kdo naročil in kdo plačal. "Ker nimamo pravih informacij, težko zaupamo nadaljnjim postopkom, ki bodo močno vplivali na naša življenja," je dodala.
Arsenovič: Elektriko potrebujemo vsi
Mariborski župan Saša Arsenovič je sicer dejal, da je prav, če se o tovrstnih projektih odkrito pogovarjajo, a je hkrati dodal, da elektriko potrebujemo vsi in da ta ni samoumevna. Ker drugih bolj primernih virov Slovenija nima na pretek, je voda tista, ki predstavlja zanesljiv in obnovljiv vir energije.
"Gre torej za strateški projekt naše države, pri katerem bi bilo prav, da se kot skupnost povežemo, se slišimo, se skušamo razumeti in na podlagi tega, če je potrebno, iščemo tudi nove rešitve, ki ne bodo ogrožale ne zdravja ne bivalnih pogojev," je dejal Arsenovič.
Obstajajo alternative?
A predsednik krajevne skupnosti Kamnica Simon Hauptman je dejal, da kot izvoljen predstavnik ljudi, ki živijo v Kamnici, mora in želi zastopati njihova stališča. Trenutna klima v kraju je po njegovem takšna, da ljudje daljnovodu v predlagani obliki absolutno nasprotujejo.
Predstavnik civilne iniciative iz Selnice ob Dravi Tadej Gosak, sicer gospodarstvenik, je povedal, da si ne želijo nasprotovati razvoju ter zavrnil mnenje mariborskega župana, da njihovo okolje nič ne daje, pač pa zgolj sprejema. "Dravska dolina je popolnoma drugačna kot je bila pred stoletjem in je eden glavnih virov električne oskrbe Slovenije," je spomnil Gosak.
Ob tem je opozoril, da bo največjih posegov deležna njegova občina, pri tem pa zavrnil argumente investitorja, da ta projekt nima alternative. S strani okoljskega ministrstva naročena analiza razvoja elektroenergetskega sistema namreč narekuje, naj država razvija baterijske sisteme pred gradnjo ČHE.
Kaj pravijo v DEM?
Besedo sta dobila tudi predstavnika Dravskih elektrarn Maribor (DEM), generalni direktor Damjan Seme in vodja projekta Sandi Ritlop. Prvi je bil kratek in je med drugim spomnil, da smo glede električne energije uvozno odvisni in da si moramo prizadevati za večjo avtonomijo, zato upa, da bodo deležniki lahko našli skupni jezik.
Ritlop se je strinjal, da je ključno sodelovanje, vključevanje in komunikacija, zato se pogovarjajo z vsemi zainteresiranimi deležniki. Pojasnil je, da je v EU 184 črpalnih hidroelektrarn, da gre za preverjeno tehnologijo ter da so bile ključne zahteve civilne iniciative slišane.
Zagotovil je, da bodo vse izračune neodvisno preverili. Prav tako bodo preverili, ali obstaja možnost delnega kabliranja, pa tudi ali bi bilo mogoče odvečni material odvažati z žičnico ter s tem razbremeniti ceste. Strinja se, da bi morali prebivalci, ki jih bo izvedba projekta prizadela, ter lokalne skupnosti prejeti nadomestila, a o tem se bo po njegovem morala opredeliti država.
Poziv vladi, da se opredeli, ali gre za projekt, ki je v strateškem interesu države
Lotrič je ob koncu menil, da so nekateri predlogi, ki so jih predstavili predstavniki DEM premik naprej. Ob tem je predlagal, da bi vlado oziroma ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pozvali, naj se opredeli, ali gre za projekt, ki je v strateškem interesu države.
Ker je pravna svetovalka civilnih iniciativ Dominika Švarc Pipan državne svetnike pozvala, da vložijo presojo ustavnosti in zakonitosti državnega prostorskega načrta v delu, ki se dotika ČHE Kozjak z vidika spoštovanja Aarhuške konvencije in pravice ljudi do čiste pitne vode, je Lotrič dejal, da s tem, če bo pripravljena, nima nobenih zadržkov.
STA
