V nadžupniji sv. Jurija v Hočah so danes, 6. junija 2025, slavnostno odkrili relief enega pomembnejših mož slovenske duhovne in jezikoslovne zgodovine, dr. Antona Murka.

Dogodek potekal v luči počastitve Murkovega rojstnega dne

Relief je delo priznane akademske kiparke Vlaste Zorko, pobudo pa je z donacijo omogočila Kreativna baza, družba za komuniciranje in strateško svetovanje. Dogodek je potekal tudi v luči počastitve Murkovega rojstnega dneva, v nedeljo, 8. junija, bo namreč minilo 216 let od njegovega rojstva, zato dogodek ni bil zgolj umetniški in zgodovinski, ampak tudi spominski.

Na dogodku so zbrane nagovorili nadžupnik in dekan Alojz Petrič, pobudnik projekta Marjan Čander in župan Občine Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, ki je relief tudi slavnostno odkril, slovesni del prireditve pa je z blagoslovitvijo reliefa zaključil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Dogodek je z glasbenim programom obogatila mlada violinistka Katarina Čepin.

Murko predstavlja pomemben del hoške zgodovine

"Danes smo priča odkritju plošče našega predhodnika, dušnega pastirja tu v Hočah. Naj bo ta soba, v tem novem delu župnišča, ki je sicer sejna, tudi pevska soba, odslej Murkova soba," je povedal nadžupnik in dekan Alojz Petrič.

Pobudnik reliefa in dolgoleten preučevalec dela dr. Murka, Marjan Čander je povedal, da so v Hočah delovali številni ljudje, pomembni za slovensko kulturo, umetnost in jezik: "Hoče so bile od nekdaj bogate s tem; od dr. Murka, Karla Glaserja in Rudolfa Kotnika, tudi Zoran Mušič je živel v Hočah."

[[image_1_article_77956]]

"Sodelovanje občine z župnijo je zelo dobro, z obema župnikoma smo vedno našli rešitve, ki stojijo. Vsak človek, ki ob službi in družinskih obveznostih še nekaj dela za skupnost, obogati življenje v občini," je povedal hoški župan Marko Soršak in dodal, da je pomembno, da se spomnimo zgodovine, ter da je Murko zagotovo pomemben del nje.

Relief je blagoslovil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je poudaril, da se mu zdi zelo pomembno, da prepoznamo vrednost naših prednikov. "To je humus, iz katerega črpamo življenjsko modrost, življenjski sok, za življenje danes, tukaj. In gorje nam, če ne bomo znali črpati iz tega humusa moči za danes in tukaj, tako v duhovnem, kulturnem in spoznavnem smislu. Gremo naprej, po poti teh velikih mož," je dejal.

O življenju in delu dr. Antona Murka

V drugem delu dogodka sta o življenju in delu dr. Antona Murka spregovorila mag. Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor ter akademik in slovenist prof. dr. Marko Jesenšek, pogovor pa je povezovala Uršula Menih Dokl, direktorica Kreativne baze.

[[image_2_article_77956]]

Anton Murko (1809–1871), rojen v Spodnji Voličini, je bil slovenski duhovnik, slovničar in leksikograf, ki je pomembno zaznamoval narodno in jezikovno zgodovino Slovencev. Šolal se je v Mariboru in Gradcu, kjer je končal bogoslovne študije in doktoriral iz teologije. Že kot dvajsetletnik je začel sestavljati slovensko slovnico ter nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar. Bil je gonilna sila Slovenskega društva v Gradcu, zavzemal se je za ohranitev enotnega slovenskega knjižnega jezika in branil tradicionalni črkopis bohoričico. Služboval je v različnih štajerskih župnijah, zadnja leta kot nadžupnik v Hočah, ki je s svojo učenostjo in predanostjo močno vplival na življenje skupnosti.