Začetki zdravljenja neplodnosti v Mariboru segajo v leto 1928. V Ambulanti za neplodnost v UKC Maribor se letno zaradi neplodnosti zdravi skoraj 1700 parov. Čakalna doba za prvi posvet je v povprečju 3-4 mesece. Zadnjih nekaj let se ne spreminja. Govorili smo s predstojnikom Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo dr. med. Milanom Reljičem.

Milan Rejlič: »Vsi pari pričakujejo, da je medicina tako napredovala, da smo pri vsakemu uspešni, na žalost pa ni vedno tako.«

Čeprav je morda vtis tak, da je čedalje več parov, ki se srečujejo z neplodnostjo, temu ni tako. »Statistični podatki temu nasprotujejo. V zadnjih 30 letih je stopnja plodnosti stabilna. Drži pa, da neplodnost ni več tabu tema, o tem se vse več govori in tudi pari pogosteje obiščejo našo ambulanto.« Kljub temu, da se incidenca plodnosti ni bistveno spremenila, se je spremenilo razmerje med vzroki neplodnosti. »Nekoč je bilo več neplodnosti zaradi poškodovanih jajcevodov, danes je več neplodnosti zaradi moškega vzroka in zaradi odlaganja materinstva v pozno obdobje,« pove Reljič.

Pri 20 odstotkih parov zdravljenje ni uspešno

Povprašali smo ga kateri so najpogostejši vzroki, zaradi katerih ne pride do zanositve. Pojasnil nam je, da vzroke delijo na štiri skupine oz. četrtine: »Pri prvi četrtini je vzrok v ženski, pri drugi v moških, v tretji je vzrok v obeh, v zadnji četrtini ne odkrijemo vzroka. To ne pomeni, da ga ni, ampak ga s preiskavami ne odkrijemo.« Med ženskami sta najpogostejša vzroka poškodovani jajcevodi in motnje ovulacije, medtem ko je pri moških najpogostejši vzrok slabša kakovost semenskega izliva. Ob tem pojasni, da je 20 odstotkov parov takšnih, pri katerih je zdravljenje neuspešno.

Ena izmed ključnih zmot je, da so ženske včasih prepričane, da plodnost z leti ne upada tako kot dejansko upada. »Zmotno je tudi prepričanje, da lahko s postopki zunajtelesne oploditve vse probleme rešimo. Pogosto pridejo pari kjer je ženska starejša od 40 let. Ko povemo kakšna mala možnost je za zanositev, tudi s samimi postopki, so šokirani, saj si predstavljajo, da bodo postopki rešili vse probleme, a to dejansko ni možno.« 

»Letno izvedemo okoli 1200 postopkov zunajtelesne oploditve* s prenosom svežih zarodkov in okoli 800 s prenosom zamrznjenih zarodkov. Poleg tega naredimo okoli 400 inseminacij*.«

V Mariboru se zdravijo pari iz vsega sveta

Mariborski center za zdravljenje neplodnosti je postal v zadnjih dveh veliko bolj prepoznaven in tukaj se zdravijo ne le pari iz vse Slovenije, temveč tudi iz vsega sveta. »Od Združenih držav Amerike pa do Avstralije. Veliko večina parov izhaja ali trenutno biva na področju bivše Jugoslavije. Trenutno je največ parov iz Bosne in Hercegovine.« Nekoč je bilo pacientov iz tujine precej več, saj ni bilo toliko centrov za zdravljenje neplodnosti kot danes. »Vse države imajo veliko IVF centrov. Tudi dostopnost do postopkov je veliko enostavnejša kot včasih. Nekoč nekatere države niso plačevale postopkov, zato je bilo pacientom vseeno ali se zdravijo doma ali v tujini,« pove.

V Sloveniji zavarovalnica krije šest postopkov

Zavedati se je potrebno, da imamo v Sloveniji zdravljenje neplodnosti zares dobro urejeno, saj zavarovalnica krije kar šest brezplačnih postopkov zunajtelesne oploditve za prvega otroka in štiri za vsakega naslednjega. »Nedvomno je dostopnost v Sloveniji ena izmed najvišjih v Evropi, podobno ima urejeno Belgija in Francija, ostale države imajo precej manjšo dostopnost.« Zavarovalnica krije postopke do dopolnjenega 43. leta ženske.

Samoplačniki za postopek odštejejo med 2 in 3 tisoč evrov

Samoplačniški postopek zunajtelesne oploditve stane okoli 1900 evrov, dodatno se plačajo še zdravila kar skupno nanese med 2.000 in 3.000 evrov. »Tisti trenutek, ko se par odloči in začne s postopkom, ne glede na to kako se konča, se postopek registrira. Postopek, ki se začne, se lahko konča s prenosom zarodka, lahko se konča s punkcijo pri kateri ne dobimo jajčnih celic, lahko se konča tudi s stimulacijo. V vsakem primeru se registrira,« opiše Reljič in doda, da v en postopek sodi prenos svežih zarodkov in zamrzovanje ter nato prenos vseh ostalih zamrznjenjih zarodkov.

Po zakonu lahko zarodke hranijo pet let, na željo para lahko podaljšajo zamrznitev še za nadaljnjih pet let. »V praksi se je to izkazalo za težko izvedljivo, zato trenutno hranimo zarodke deset let, kot je maksimalna zakonska omejitev. Zdi se nam preveč kruto, da bi uničili zarodke, glede na to, da lahko pari, ki še računajo na zarodke, pozabijo kdaj je ta termin za podaljšanje, mi pa včasih težko vstopimo v kontakt z njimi.«

»Možnost za zanositev pri zdravem mlajšem paru je v mesecu dni 25 odstotna. V postopku zunaj telesne oploditve je 30-40 odstotna, a je možnost za porod nekoliko manjša, saj se del nosečnosti konča s spontanim splavom.«

In kaj storiti, ko postopki niso uspešni?

Kadar zdravljenje ni uspešno sta eni izmed predlogov darovana ženska ali moška celica ter posvojitev. »Zelo je odvisno od vzroka zakaj zdravljenje ni uspešno. Če presodimo, da ni zaradi slabe kakovosti jajčnih celic ali ker teh celic ne uspemo pridobiti, svetujemo postopke z darovanimi jajčnimi celicami. Če je vzrok neuspešnosti slaba kakovost semenskega izliva ali jih ne uspemo dobiti, potem svetujemo postopke z darovanim semenom,« še pojasni in doda da v primeru ko ugotovijo da je neuspešnost postopkov posledica nepravilnosti maternice, da maternica ne sprejema zarodkov ali je okvarjena, pride v poštev le še posvojitev.

Na darovano seme ali jajčno celico trenutno čaka skoraj 40 parov

Na darovano seme v mariborskem centru trenutno čaka 13 parov, na darovane jajčne celice pa 25 parov. Lani so zabeležili štiri moške darovalce in dve ženski darovalki. »Pomembno je, da je dovolj darovalcev, da lahko prilagodimo fizionomijo darovalcev z fizionomijo in značilnostmi prejemnika. To kar dejansko je smiselno in sodi v dobro klinično prakso,« doda in pove, da je to pri tako nizkem številu darovalcev, praktično nemogoče, saj ne uspejo zagotoviti niti dovolj darovalcev za osnovne potrebe. Potrebovali bi vsaj 10 do 15 darovalcev letno, žensk pa še bistveno več. Z žensko darovalko lahko ustvarijo zarodke v dveh družinah.

»Z enim darovanjem jajčnih celic je bistveno manjša možnost, da bomo dosegli nosečnost in porod kot pa z enim darovanjem moških spolnih celic. Da bi zadostili 25 prejemnicam, bi potrebovali 50 darovalk.«

Čakalne dobe so nepredstavljive

»Odvisni smo od priliva darovalcev. Lansko leto je bilo super, dve darovalki, leta in leta namreč ni bilo nobene. Tudi v Ljubljani je situacija precej podobna.« Zaveda se, da je darovanje jajčnih celic zahtevno, saj je povezano z vzpodbujanjem jajčnikov, dajanjem zdravil in punkcijo, ki je neprijetna. To je le en razlog, zaradi česar se ženske težko odločijo za darovanje. »Pri nas ne dobijo niti finančne kompenzacije za to. V tujini, kjer imajo veliko darovalk, dobijo kompenzacijo za izgubljen čas in preostale neugodnosti povezane z darovanjem.«

Moški morajo za en postopek priti tri do štirikrat, ženske še nekajkrat več. Po krvnih preiskavah morajo darovalci čez pol leta ponovno na krvne preiskave oz. ti. potrditveni test in šele takrat darovanje v polnosti steče. »Nekateri imajo tudi etične pomisleke kaj se dogaja z njihovim genetskim materialom. Sprašujejo se nekje v Sloveniji je moj otrok, kaj se z njim dogaja. Nekaterim to predstavlja velik zadržek. V nekaterih je donorstvo neanonimno, pri nas je še vedno anonimno. Seveda ima vse slabe in dobre strani.«

»Uspešnost z darovanimi celicami je odvisna od kakovosti. Če je darovalka mlada in zdrava in ima prejemnica normalno maternico je uspešnost zelo visoka, tudi 50 odstotna.«

Pomembna podpora partnerjev

»Zdravljenje neplodnosti je naporno in razmeroma dolgotrajno. Pot do uspeha pogosto vodi preko razočaranj. Bistvena je podpora partnerjev, saj je dejstvo, da neplodnost prizadene in predstavlja psihološko breme,« pove in doda, da je zelo pomembno tudi, kako jih sprejema okolica. Pari so deležni psihosocialne podpore zaposlenih. Reljič poudarja, da je pomembno, da dobijo dovolj informacij in da so zaposleni empatični.

Pomanjkanje sester

Zanimalo nas je ali na trenutno kadrovsko stanje, pari lahko dobijo vse kar potrebujejo: »Težko zagotavljamo popolno individualno obravnavo. Vsak par je zgodba za sebe, nekateri potrebujejo več pozornosti, drugi manj. Pri današnji obremenjenosti se vedno ni možno prilagoditi željam pacientov, a se maksimalno trudimo.« Tako ne morejo zagotoviti, da bi bil isti zdravnik ves čas prisoten pri postopkih, a gradijo na tem, da en zdravnik vodi njihovo zdravljenje. Na oddelku se s pacienti ukvarja pet zdravnikov.  »Niso problem samo zdravniki, velik problem so medicinske sestre, ker dejansko večino svetovanja, posvetovanja v centrih, tudi v tujini, opravljajo sestre, ki so koordinatorji. Vsaka sestra vodi svoj par, mu daje informacije in je bolj dostopna kot je dostopen sam zdravnik.«

Neprimerni prostori za individualno obravnavo

Prav tako so težava prostori. V ultrazvočni ambulanti imajo tudi po 50 pacientov dnevno v enem prostoru kar je dejansko prevelika ferkvenca. »Želeli bi si zagotavljati obravnavo in intimnost, da naše ambulante ne bi bile frekventno preobremenjene,« priznava in doda, da trenutno nimajo primernih prostorov za potek ambulantole. Trenutno enkrat tedensko ambulanta za neplodnost poteka kar v seminarski sobi, ki je popolnoma neprimerna. Za nemoten potek dela bi potrebovali vsaj dve dodatni ambulanti.

Končno korak naprej

Ves čas si prizadevajo obnavljati opremo, potrebno za delo, saj so za to namenjena omejena sredstva, ki ne zadostujejo potrebam. »Na raznorazne načine poskušamo priti do sredstev, da sproti posodabljamo opremo. Večino opreme v IVF laboratoriju je bilo kupljene iz raziskovalnih sredstev,  brez tega denarja, IVF laboratorija ne bi bilo.« Del denarja, ki ga ustvarijo z obravnavo samoplačnikov namenjajo za obnovo opreme in aparatur. Kljub temu pa je starost aparatur 14,7 let kar je previsoka starost, saj bi po standardih morala biti oprema stara okoli sedem let. Trenutno so v teku zaključna dela dveh prostorov za oddajo semena, ravno to je bilo vrsto let problem, saj ustreznih prostorov ni bilo.

_________________________________________________________________________________________________________________

Inseminacija je ena od najstarejših tehnik zanositve z medicinsko pomočjo. Za razliko od stanja, ko se seme znajde v rodilih po naravnem spolnem odnosu – naravna inseminacija, je umetna inseminacija postopek, ko seme vnesejo v rodila ženske v času, ki je najprimernejši za zanositev

Zunajtelesna oploditev je metoda, pri kateri združitev spolnih celic opravijo zunaj telesa, v skrbno nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Pri t. i. klasičnem IVF-postopku pustijo semenčicam, da same oplodijo jajčne celice. Pri slabi kakovosti semenskega izliva pa oploditev lahko dosežejo le z neposrednim vnosom semenčic v citoplazmo jajčne celice (ICSI-postopek). Preden jih prenesejo v maternico razvoj tako nastalih zarodkov spremljajo še nekaj dni. Tako vse fiziološke procese zanositve, ki bi se drugače dogajali v jajcevodu, opravijo v laboratoriju.