Mestna občina Maribor je še korak bližje sprejetju občinskega prostorskega načrta. Dopolnjeni osnutek OPN MOM je bil pripravljen v letu 2022 in tudi javno razgrnjen, župan Saša Arsenovič pa je postopek OPN želel izpeljati pred lokalnimi volitvami leta 2022, a so deli predlaganega osnutka precej razburili javnost. Sedaj je OPN po besedah Maje Reichenberg Heričko v zadnji fazi priprave. »To pomeni, da imamo vsa pozitivna druga mnenja vseh predvidenih nosilcev urejanja prostora, zato lahko rečemo, da je predlog tega akta usklajen,« pojasnjuje Reichenberg Heričko. 

Še ta mesec na mizah mariborskih mestnih svetnikov

Občina je sicer morala v postopku priprave OPN pridobiti 30 mnenj državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora za različna področja, pridobiti pa morajo le še mnenje Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki mora potrditi, da so sprejemljivi tudi vplivi načrta na okolje. »Ministrstvu se v teh dneh izteče rok za izdajo odločbe, tako da upamo, da jo kmalu dobimo. Sama odločba pa na vsebino akta ne vpliva, saj so bila kot rečeno pridobljena vsa pozitivna mnenja, ki potrjujejo, da je akt tudi v teh segmentih usklajen z državnimi in drugimi smernicami,« za nas pove Reichenberg Heričko. Mestni svetniki bodo načrt predvidoma obravnavali na januarski seji.

Spomnimo, da je vlada konec lanskega leta podaljšala rok za sprejetje OPN do oktobra 2026. Po letu 2024 sicer občine, ki OPN še nimajo, ne bi mogle več izdajati gradbenih dovoljenj.

A kot pravi Reichenberg Heričko, bodo v primeru, da odločbe ministrstva do takrat še ne bodo prejeli, gradivo z dnevnega reda seje umaknili. »Po enaindvajsetih letih priprave tega prostorskega načrta si želimo iti na mestni svet res z vsemi dokumenti. Ne želimo si dopustiti možnosti, da bi kje naredili postopkovno napako,« poudarja Reichenberg Heričko.

Prišlo do kar nekaj sprememb

Včeraj je sicer v prostorih Razstavišča Urban potekala javna predstavitev načrta. »Odločili smo se za seznanitev javnosti s tem usklajenim predlogom, saj je usklajevanje potekalo dve leti in pol, v tem času pa je prišlo do kar nekaj sprememb. Zdelo se nam je smiselno, da javnost čim prej seznanimo z gradivom. Vsi vemo, da je veliko ljudi nestrpno čakalo na ta dokument. Dogodek je namenjen čim bolj transparentnemu in odkritemu prikazu dogodkov od javne razgrnitve pa do sedaj,« pravi Reichenberg Heričko. Pripomb in predlogov javnosti sicer ni več možno upoštevati, saj bi vsaka morebitna sprememba zahtevala ponovno pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora, so pa do 30. januarja 2025, v prostorih Sektorja za urejanje prostora (Grajska ulica 7, 2. nadstropje) v času uradnih ur na voljo za vsa pojasnila. 

[[image_1_article_73639]]

»Veliko sprememb se je nanašalo na opustitve nekaterih predlaganih sprememb namenske rabe. V zadnjih fazah usklajevanja nekateri posamezni nosilci urejanja prostora ugotovili, da naši predlogi niso ustrezni z vidika njihovih predpisov. Tako zaradi varovanja kulturnih dediščin kot tudi varovanja kmetijskih zemljišč. Številne pobude so bile sedaj iz predloga izpuščene tudi zaradi smernic Direkcije za vode,« pojasnjuje Reichenberg Heričko. Prišlo je tudi do spremembe same strukture odloka, saj je Ministrstvo za naravne vire in prostor zahtevalo natančno definicijo objektov, ki so pri posameznih namenskih rabah dopustni.

Stolpnice ne bo, ''Pekrski pujski'' odhajajo

Leta 2022 je načrt razdelil javnost predvsem zaradi načrtovane 18-nadstropne stolpnice pri krožišču na Gosposvetski cesti. »Na podlagi vseh pobud oziroma pripomb, ki smo jih takrat prejeli, smo ocenili, da s tistim projektom v takšni obliki ne nadaljujemo, kar pomeni, da je bila tista umestitev iz akta umaknjena,« pojasnjuje Reichenberg Heričko in doda, da bo na območju pred nadaljnjo gradnjo potrebno pripraviti podrobni prostorski načrt. »Gradnja pa je dopustna samo na način, da se prilagaja okoliškim objektom.«

Prav tako je bila precej pereča problematika pozidava območja nekdanjega motela v Bresternici. »Na podlagi zbora občanov se je izglasovalo, da se mora namenska raba na območju spremeniti iz površin za turizem v zelene površine. Zmotilo jih je, da je občina neposredno ob cesti predvidela ozek pas območja za centralne dejavnosti. Tam so občani torej jasno povedali svoj ''ne''. Kar pomeni, da se je območje tudi tam spremenilo, namenska raba se je določila kot zelene površine za oddih, šport in rekreacijo. Pred kakršnokoli ureditvijo bo v skladu z vsemi ostalimi določili odloka, ki so pred tem veljali, potrebno na območju izdelati natečaj in OPPN. Zaenkrat pa lahko območje seveda ostane takšno kot je,« je zadevo pojasnila Reichenberg Heričko.

Po uveljavitvi OPN pa z območja odhajajo ''Pekrski pujski''. Reichenberg Heričko je namreč dejala, da je ministrstvo sledilo želji Mestne občine Maribor in dopustilo manjšo širitev proti zahodu. »Želja je bila sicer še mnogo večja pa žal tega pri ministrstvu za kmetijstvo nismo dosegli. Zagotovo pa se bo tisto območje spremenilo v površine za stanovanja. Kar pomeni, da od uveljavitve OPN-ja naprej pujski tam ne smejo več biti,« je pojasnila.