Na Univerzi v Mariboru je danes potekalo srečanje z novinarji, na katerem so sogovorniki predstavili vpogled v aktualne dosežke, razvojne načrte ter najnovejše projekte, ki zaznamujejo delovanje institucije. Na dogodku so sodelovali: prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, doc. dr. Maja Modic, prorektorica za študijsko dejavnost Univerze v Mariboru, prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru in prof. dr. Miralem Hadžiselimović, prorektor za infrastrukturo Univerze v Mariboru.

Rektor prof. dr. Zdravko Kačič je uvodoma poudaril, da univerza danes ni več ista institucija kot pred osmimi leti, ko se je začel njegov mandat. Iz ustanove, ki je iskala načine za osnovno preživetje, se je namreč prelevila v središče, ki narekuje razvojni preboj celotne vzhodne Slovenije. Ob tem je dodal, da so bili pretekli napori le vrh ledene gore, saj je bila večina dela, ki obsega načrtovanje, pridobivanje sredstev in pripravo dokumentacije, javnosti skrita pod gladino, zdaj pa prihaja čas, ko bodo rezultati postali vidni in oprijemljivi v prostoru.

Središče prihodnjega razvoja univerze predstavlja platforma INNOVUM

Gre za ambiciozen načrt nadgradnje raziskovalne infrastrukture, katerega vrednost krepko presega 100 milijonov evrov. V okviru tega projekta se obeta. "To pomeni, da bomo lahko v prihodnjih letih še bistveno bolj gradili na kakovosti in s tem visokotehnološkim podjetjem omogočali,  da bodo lahko razvijala produkte, s katerimi bodo pomembno prispevali k dvigu dodane vrednosti v slovenskem prostoru," je razložil Kačič.

Investicije znotraj platforme INNOVUM v vrednosti 145,3 milijonov evrov so:
- Odkup in prenova objekta Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru z raziskovalnim centrom za logistiko v Celju
- Gradnja prizidka Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru z izgradnjo raziskovalne infrastrukture Inštituta za energetiko v Krškem
- Prenova objekta Centra odličnosti za fotonske, mikro in nano elektronske tehnologije
- Prizidava in prenova objektov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
- Prenova objekta Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
- Novogradnja Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
- Novogradnja Fakultete za strojništvo

Poudarek bo tudi na jedrski tehnologiji

prof. dr. Miralem Hadžiselimović, prorektor za infrastrukturo Univerze v Mariboru je izpostavil tudi investicijo v Trojček fakultet z ureditvijo kampusa za potrebe delovanja Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete ter Fakultete za naravoslovje in matematiko v vrednosti 91,5 milijonov evrov, rekonstrukcijo, prizidavo ter energetsko in statično sanacijo objekta Fakultete za varnostne vede v vrednosti 19,5 milijonov evrov ter aktualne prenove študentskih domov v vrednosti 18,3 milijonov evrov. 

[[image_2_article_86117]]

Posebno poglavje v razvoju pa zavzemajo tudi investicije na področju zdravstva. V tem trenutku so namreč tagotovljena finančna sredstva za širitev Medicinske fakultete v trikotniku ob železnici in za širitev ter obnovo Fakultete za zdravstvene vede. Medtem ko slednja že izvaja posamezne faze projektov, se za Medicinsko fakulteto pripravlja obsežna dokumentacija, ki bo do konca tega desetletja omogočila sodobne prostore za izobraževanje bodočih zdravnikov. 

Poudarek v prihodnosti pa bo tudi na jedrski tehnologiji. Medtem ko se Slovenija pripravlja na svojo največjo investicijo, torej drugi blok jedrske elektrarne Krško, univerza prevzema odgovornost za kadre. Prorektor prof. dr. Dean Korošak je tako napovedal nov študijski program jedrske energetike, ki bo predvidoma zaživel v letu 2027/28 v Krškem. 

Oprijemljive spremembe vključujejo tudi mikrodokazila

V zadnjih letih se je Univerza v Mariboru sicer trdno zasidrala kot druga največja raziskovalna institucija v Sloveniji. Z več kot 1000 registriranimi raziskovalci in preko sto raziskovalnimi skupinami se danes osredotočajo na področja prihodnosti, kot so umetna inteligenca v biomedicini, napredni materiali in znanost v luči podnebnih sprememb. Prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost, prof. dr. Dean Korošak je ob tem poudaril, da so s stabilnim financiranjem končno dobili avtonomijo, ki raziskovalcem omogoča svobodo pri njihovem temeljnem delu. Maribor bo kmalu postal tudi pomembno vozlišče digitalne prihodnosti. V sodelovanju z drugimi partnerji univerza denimo sodeluje pri razvoju novega Centra za umetno inteligenco, ki bo postavljen v prostorih Dravskih elektrarn.

[[image_3_article_86117]]

Spremembe pa niso le fizične, saj UM vlaga tudi v samo vsebino izobraževanja. S pilotnimi projekti v vrednosti 26 milijonov evrov je univerza začela proces prilagajanja študijskih programov za potrebe tako imenovane "Družbe 5.0". To pomeni večji poudarek na zelenem prehodu in digitalnih kompetencah študentov in zaposlenih. Ena izmed najbolj zanimivih novosti za javnost so mikrodokazila, ki jih bo univerza izdajala kot javne listine in bodo zaposlenim omogočala hitro pridobivanje specifičnih znanj, ki jih zahteva trg dela. "Glede mikrodokazil smo že v fazi akreditacije. Te bomo kasneje, po opravljenih izobraževanjih in preizkusih znanja v okviru krajših izobraževanj izdajali kot javne listine," je razložila doc. dr. Maja Modic,

Posebno skrb namenjajo tudi svojim zaposlenim in študentom

Kot je razložila doc. dr. Maja Modic, prorektorica za študijsko dejavnost Univerze v Mariboru, je uvedba nagrad za pedagoško odličnost pokazala, da poučevanje v predavalnicah cenijo enako visoko kot dosežke v laboratorijih. Študentsko središče, ki je prav tako pomembna iztočnica, pa je postalo osrednja točka, kjer študenti dobijo podporo ne le pri študiju, temveč tudi pri vstopu na trg dela, finančnem opismenjevanju in skrbi za duševno zdravje.

[[image_1_article_86117]]

Zaposleni že gledajo v prihodnost

Rektor univerze je za konec opozoril, da kljub zagotovljenim sredstvom delo še ni končano, saj bo do trenutka, ko bodo dejansko prerezani trakovi na novih objektih, potrebna vztrajnost in kontinuiteta.  Kljub optimizmu pa vodstvo univerze opozarja na nevarnost nekonsistentnih politik. Kačič je denimo izrazil bojazen pred političnimi spremembami, ki bi lahko ustavile trenutni zagon.

Prorektor za infrastrukturo prof. dr. Miralem Hadžiselimović pa je zaključil, da infrastruktura, ki je ponekod stara več kot 60 let, enostavno ne more več slediti sodobnim potrebam, zato je ta investicijski cikel nujen za dolgoročni preboj regije, je izpostavil sogovornik.