Na današnjem posvetu Mladi in gospodarstvo, ki sta ga skupaj organizirali Univerza v Mariboru in Štajerska gospodarska zbornica, so se zbrali strokovnjaki, podjetniki, študenti in predstavniki akademske skupnosti, da bi skupaj obravnavali vprašanja, kot so kako lahko mladi oblikujejo prihodnost Štajerske in Slovenije ter kakšne ovire stojijo na poti njihovemu vključevanju v gospodarstvo. Pri tem je bil ključen mejnik tudi lanski dogodek Štajerska gospodarska odličnost, v katerega so se vključili mladi in na razpisu na kreativen način razpravljali o gospodarstvu.
Mladi so na natečaju izpostavili, da vidijo veliko izzivov na trgu dela in, da vključevanje na trg zagotovo ni tako preprosto, kot se sprva zdi. Kot so uvodoma pojasnili sogovorniki pa na univerzi stremijo k temu, da bi mladi dobili kompetence in znanja, potrebna za vso življenje in nadaljno delo.
Mladi se pri vključevanju na trg dela soočajo s številnimi izzivi
Med ključnimi temami, ki so jih obravnavali, so bili izzivi, s katerimi se mladi soočajo pri vključevanju na trg dela, ter kako se spopasti z begom možganov, ki še vedno predstavlja veliko težavo za slovensko družbo. Udeleženci so se strinjali, da je nujno izboljšati povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom in mladim omogočiti dostop do praktičnih izkušenj, ki bodo prispevale k večji konkurenčnosti in inovativnosti na trgu dela.
Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, je tako v uvodnem nagovoru izpostavil pomen sodelovanja med akademsko sfero in gospodarstvom ter dejstvo, da je univerza s svojimi raziskavami in izobraževalnimi programi ključni dejavnik za razvoj gospodarstva. Prav tako je poudaril, da morajo študenti pridobiti znanja, ki so uporabna v realnem svetu, saj le tako postanejo pripravljeni na izzive, s katerimi se bodo srečevali v poklicnem življenju.
[[image_2_article_73763]]
Vzpostavljanje mehanizmov, ki bodo omogočili dolgoročno konkurenčnost
"Univerza je tista, ki izobražuje visokokvalificirane kadre, ki so sposobni generirati ustrezno dodano vrednost družbi, pri čemer je ključno to, da znanje, ki ga univerza ustvarja, tudi učinkovito prenaša v okolje," je po dogodku pojasnil rektor in dodal, da se univerza zaveda svoje odgovornosti in, da teži k temu, da postane dolgororčno konkurenčna v širšem okolju. Po drugi strani pa želi vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali maksimalni prenos znanja.
"Univerze začnejo delati z mladimi, ko so v dobi razvoja in izoblikujejo svoje interese. V zadnjem času pa so mladi ujeti v te digitalne tehnologije in niti ne razvijajo svojega potenciala in talentov. Univerza si prizadeva, da te izgubljene sposobnosti razvija z motiviranjem študentov, da se vključujejo v znanstveno-raziskovalna dela že na začetku študija, študij pa jim pomaga razvijati spretnosti," je še pokomentiral.
"Imamo še veliko možnosti in priložnosti, da se na področju sodelovanja z gospodarstvom dodatno razvijamo."
Mladi pogosto "pobegnejo" v tujino
Dr. Roman Glaser, častni predsednik ŠGZ, je v svojem govoru osvetlil problematiko begu mladih iz Slovenije in nujnost ustvarjanja pogojev za ohranitev mladih talentov v državi. Dejal je, da je treba izboljšati pogoje za podjetništvo, spodbujati inovacije ter zmanjšati administrativne ovire za mlade podjetnike.
"Podporno okolje je v Sloveniji relativno slabo, saj v državi nimamo nekih osnovnih organizacijskih sistemov, s katerimi bi reševali svoj položaj. S tem bi posamezne regije bistveno bolje zaživele in delovale," je po dogodku izpostavil Glaser. Dodal je tudi, da bi se morali v državi več pogovarjati o kolektivnosti, in o tem, kako bolje uporabljati naše blagovne znamke. "Če to znamo, pride seveda tudi dobra ekonomika in posledično dosegamo cilje, ki bi jih želeli," je zaključil misel.
Na okrogli mizi so iskali skupne rešitve
[[image_1_article_73763]]
Na okrogli mizi so kasneje sodelovali podjetniki in predstavniki akademskega sveta, ki so skupaj z mladimi udeleženci iskali konkretne ukrepe za izboljšanje sodelovanja med podjetji in univerzami. SKupna misel je bila, da sta tako praksa kot teoretično znanje enako pomembna za prihodnost in da bo le tesno sodelovanje med obema omogočilo gospodarski napredek.
A zaključek posveta je bil kljub temu optimističen. Mladi so s strani podjetnikov prepoznani kot ključni nosilci sprememb, ki bodo oblikovali prihodnost. A so zato absolutno potrebni ukrepi, ki bodo omogočili, da mladi ostanejo v Sloveniji, razvijajo svoje potenciale ter s svojimi idejami in inovacijami prispevajo k boljšemu gospodarstvu in družbi.
