Leto 2025 je za Študentski svet Univerze v Mariboru posebno leto, saj poleg 50. obletnice Univerze v Mariboru obeležujejo tudi 20. obletnico organiziranih terenskih Krvodajalskih akcij Študentskega sveta Univerze v Mariboru, ki jih že dve desetletji izvajajo v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor, Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor in projektom Epruvetka (Društvo študentov medicine Maribor). Ob tej priložnosti so danes, 10.3.2025, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko sklicali novinarsko konferenco.
V sistem ne prihaja dovolj mladih
Kot je uvodoma izpostavil prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, ima krvodajalstvo ključno vlogo pri reševanju življenj, saj je kri nenadomestljiv vir, ki ga lahko zagotovijo le prostovoljni krvodajalci. "V preteklih 20 letih smo s krvodajalskimi akcijami med študenti razvili kulturo prostovoljstva in nesebične pomoči. Letno se akcij udeleži skoraj 350 krvodajalcev, številni izmed njih pa postanejo redni darovalci krvi tudi po zaključku študija," je nadaljeval.
Da krvodajalske akcije niso pomembne le za študente, temveč za celotno lokalno skupnost, je kasneje izpostavila tudi prof. dr. Nataša Marčun Varda, strokovna direktorica UKC Maribor. "Dobro vem, kako pomembno je zbiranje krvi in organizacija krvodajalskih akcij, saj to dvoje dejansko rešuje življenja. Trenutno smo na področju akcij še samooskrbni s krvjo, a se v zadnjih letih nazakuje dejstvo, da v sistem ne prihaja dovolj mladih, oziroma, da sistem temelji na starejših, ki ga v kratkem več ne bodo zmožni vzdrževati. Potrebujemo nove ljudi," je poudarila in dodala, da nam lahko tradicija krvodajalskih akcij med študenti daje upanje, da gremo v pravo smer.
[[image_3_article_75220]]
Pozitiven pogled na prihodnost
Metod Dolinšek, sekretar Območnega združenja Maribor Rdečega križa Slovenije je medtem izpostavil, da kljub vsem izzivom vidijo tudi perspektivo krvodajalstva. "Te akcije nam dajejo upanje, da bo sistem preživel, da se mladi odzivajo in, da smo lahko na njih ponosni. Ponosni pa smo lahko tudi na znanje, ki ga študenti imajo in ga zastonj delijo," je dejal.
Dodal je, da je v zadnjih letih prav s pomočjo krvodajalskih akcij v sistem vstopilo ogromno novih ljudi. "Ljudje, ki so bili takrat stari 20 let so po večini še vedno v sistemu in se zavedajo, da je prostovoljstvo pomembno, zato z veseljem zremo v prihodnost."
Urnik krvodajalske akcije:
- 10. marec 2025, 8.00 - 13.00: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (Koroška cesta 46, 2000 Maribor)
- 11. marec 2025, 7.30 - 17.00: Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor (Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor)
- 12. marec 2025, 8.00 - 13.00: Pedagoška fakulteta UM (Koroška cesta 160, 2000 Maribor)
Število krvodajalcev se je povečajo za 70 odstotkov
"Ko pomislimo na univerzitetno mesto, pomislimo najprej na znanje in skupnost, a Univerza v Mariboru že 20 let dokazuje da imamo tudi veliko srce," je dodala Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru in predsednica Študentskega sveta Univerze v Mariboru. Kot je pojasnila, krvodajalske akcije niso le projekt, ampak tudi tradicija solidarnosti.
[[image_2_article_75220]]
V zadnjih dvajsetih letih je, po podatkih prorektorice za študentska vprašanja, kri darovalo skoraj 5.000 študentov. "Za vsako darovano epruvetko stoji oseba, ki nesebično pomaga ljudem, ki jih sploh ne pozna. Ponosmi smo, da smo v zadnjih petih letih število študentov, ki so odločijo za darovanje krvi povečali za 70 odstotkov," je poudarila.
Nadpovprečno dober odziv mladih
dr. Erika Kavaš, iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor je za konec izpostavila, da je vsaka obletnica tudi velika prelomnica. "Mi mislimo, da smo dali vsi vse od sebe, saj smo skozi leta skrbeli za nemoteno zdravljenje bolnikov. Mi ne ločujemo ljudi po socialni, materialni ali verski pripadnosti, ampak poskušamo pomagati vsem. Če pomislim na prihodnost in globalno področje smo lahko tudi zaskrbljeni," je dejala.
Dodala je tudi, da v Sloveniji okoli 10 odstotkov mladih tudi postane krvodajalcev, kar pomeni, da se mladi pri nas nadpovprečno dobro odzivajo. "Se pa ukvarjamo s tem, kako povečati delež v delovnoaktivni populaciji. Naj ostane pristop enak, ko ljudje niso več študenti. Potrebno je poudariti, da lahko ta sistem vzdružujemo le s skupnimi močmi," je zaključila.
[[image_1_article_75220]]