Mariborska vzhodna obvoznica je z izgradnjo vzporedne avtoceste nedvomno izgubila funkcijo prevzemanja daljinskega prometa in ohranila le lokalni promet mesta z njegovim zaledjem, zato je njena kategorizacija neustrezna, so po vnovičnem pozivu iz Maribora za ukinitev vinjetnega režima zdaj potrdili na ministrstvu za infrastrukturo.
Maribor
Ukinitev vinjetnega režima: Ministrstvo odgovarja
Uredništvo , 06.08.19 ob 15:50
Pozivi za ukinitev vinjet na odseku omenjene hitre ceste, ki iz mesta pelje proti pesniškemu rondoju in se tam priključi na avtocestni križ, se vrstijo že vrsto let, a pobudniki doslej pravega odgovora niso dočakali.
Pozivi za ukinitev vinjet na odseku omenjene hitre ceste, ki iz mesta pelje proti pesniškemu rondoju in se tam priključi na avtocestni križ, se vrstijo že vrsto let, a pobudniki doslej pravega odgovora niso dočakali. Nedavno je zahtevo z argumenti, zakaj po njihovem kategorizacija ceste ni v skladu s pravili, pristojnemu ministrstvu ob podpori Mestne občine Maribor poslala Stranka mladih – Zeleni Evrope.
Za razliko od prejšnjih pobudnikov, ki so le predlagali ukinitev vinjet, so tokrat nanizali dejstva iz vladne uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest, državnih cest ter zakona o cestninjenju, po katerih ta cesta po njihovem ne izpolnjuje nobenih pogojev, da bi sploh lahko bila hitra cesta ali cestninska cesta.
Temu zdaj pritrjujejo tudi na ministrstvu, še posebej v luči prekategorizacije Tržaške ceste v letu 2017 v državno cesto, s katero se je povezovalna funkcija hitre ceste še bistveno zmanjšala, povsem pa jo bo izgubila z izgradnjo načrtovane zahodne mariborske obvoznice, ki jo nameravajo navezati na avtocesto in ne na omenjeno hitro cesto.
Kot so v odgovoru pobudnikom zapisali na infrastrukturnem ministrstvu, se morajo hitre ceste v skladu z uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest navezovati na avtoceste ali na cestne sisteme sosednjih držav in povezovati središča regionalnega pomena. Prav tako se mora ob zgraditvi avtoceste obstoječa državna cesta, ki poteka vzporedno, prekategorizirati v regionalno cesto, tako da se zagotovi vzporedna povezava.
Sedanja kategorizacija ne ustreza kriterijem
Glede na omenjena pravila po njihovih ugotovitvah sedanja kategorizacija ne ustreza tem kriterijem, s tem pa zavrača dosedanja nasprotovanja direkcije za infrastrukturo prenosu, ki ga je že večkrat predlagal tudi Dars. Slednja se je namreč sklicevala na strategijo prostorskega razvoja, da so nacionalna središča mednarodnega pomena, med katere sodi Maribor, na avtocestni križ povezana s hitro cesto.
Kljub takšnemu stališču, ki je očitno prepričalo tudi direkcijo za infrastrukturo, pa se lahko zaplete pri finančni plati. Dars, ki je prenos tudi že predlagal, namreč lahko tega izvede le odplačno, po izračunih iz leta 2016 pa bi stal več kot 64 milijonov evrov. Čeprav na direkciji ne nasprotujejo več prevzemu ceste, pa trdijo, da je plačati ne morejo, saj bi to pomenilo negospodarno ravnanje in tveganje neupravičene porabe proračunskega denarja.
Na ministrstvu za infrastrukturo so v odgovoru še dodali, da odločitev o spremembi kategorizacije zato še preučujejo, ena od alternativnih možnosti pa je, da cesto prekategorizirajo v regionalno cesto in jo v skladu z zakonom o cestninjenju opredelijo kot izbirno cestninsko cesto.
Mariborski pobudniki so se na odgovor danes odzvali pozitivno, saj jih veseli odzivnost in jasen odgovor, ki po njihovem nesporno potrjuje njihove trditve o neustreznosti kategorizacije.
“Ustrezna kategorizacija omenjene ceste bo nedvomno pomenila tudi konec cestninjenja, saj cesta zagotovo ne izpolnjuje niti pogojev za izbirno cestninsko cesto,” so sporočili iz Stranke mladih – Zelenih Evrope, kjer bodo skupaj z vodstvom mariborske občine v naslednjih dneh razmislili o nadaljnjih korakih ter o tem javnost obvestili predvidoma naslednji teden.
STA
