V UKC Maribor ob analizi KPK o dodatnem delu zdravstvenega osebja poudarjajo, da imajo vzpostavljene notranje mehanizme, vključno z delovno skupino za obvladovanje načrta integritete, ki prepoznava in ukrepajo ob morebitnih tveganjih. Kadrovski deficit in izzivi pri čakalnih vrstah so med ključnimi prepoznanimi tveganji pri načrtovanju ukrepov, poroča STA.
Dodatno delo organizirano z namenom skrajševanja čakalnih vrst
Za STA je UKC Maribor potrdil, da je dodatno delo, ki se opravlja na podlagi podjemnih pogodb z zaposlenimi, organizirano z namenom izvajanja dodatnih programov za skrajševanje čakalnih vrst, kot jih je potrdilo ministrstvo za zdravje. "Pri tem si prizadevamo, da so vse aktivnosti skladne z zakonodajo, vključno z ustreznim beleženjem delovnega časa in zagotavljanjem pravic zaposlenih," so navedli.
Ob tem obljubljajo, da bodo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) skrbno preučili in jih smiselno vključili v svoje nadaljnje ukrepe za izboljšanje procesov ter krepitev integritete in zaupanja v delovanje UKC Maribor. "Zavezani smo k transparentnosti in kakovosti naših storitev, pri čemer bomo še naprej sodelovali z vsemi pristojnimi institucijami," so zapisali.
Poudarjajo, da delujejo v skladu s smernicami in predpisi s področja integritete in preprečevanja korupcije ter se zavedajo pomena integritete v vseh vidikih svojega delovanja. Prav tako so potrdili, da postopki izdaje soglasij za opravljanje dodatnega dela temeljijo na veljavni zakonodaji in so podvrženi rednemu nadzoru pristojnih zunanjih organov.
Kot smo poročali, je KPK prejšnji teden v analizi dodatnega dela zdravnikov, zobozdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja v UKC Ljubljana in UKC Maribor izpostavila več korupcijskih tveganj, med drugim je ugotovila tudi tveganje pomanjkljivega nadzora dodatnega dela in tveganje za slabšo kakovost zdravstvenih storitev zaradi dodatnega dela. KPK je za UKC Maribor ugotovila odsotnost postopkovnika, kar predstavlja tveganje za pomanjkljivo transparentnost in sledljivost podatkov.
