Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je sprejel program dela in finančni načrt za letos. Kljub naraščajočim stroškom dela in storitev bo UKC Maribor tudi letos sprejemal ukrepe, s katerimi bo zagotovljen uravnotežen poslovni rezultat, so povedali na seji. Predvidevajo 420,9 milijona evrov prihodkov in enak znesek odhodkov.

Finančni načrt predvideva 420,9 milijona evrov prihodkov

Finančni načrt za letos predvideva nekaj manj kot 420,9 milijona evrov prihodkov in enak obseg odhodkov. Generalni direktor Vojko Flis je pojasnil, da je načrt pripravljen na podlagi veljavne zakonodaje, izhodišč ministrstva za zdravje ter napovedi gospodarskih gibanj, ob upoštevanju veljavne pogodbe z ZZZS in pričakovane pogodbe za leto 2026.

Načrtovani prihodki so za 4,3 odstotka višji kot lani oziroma za 17,4 milijona evrov in naj bi dosegli 420,8 milijona evrov. Največji delež predstavljajo prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 336,7 milijona evrov, ki so višji zaradi plačne reforme, dražjih storitev in materiala ter dodatnih programov. Prihodki iz zdravstvenih storitev so načrtovani v višini 26,5 milijona evrov, prihodki iz javne službe pa 8,9 milijona evrov.

Cene materiala in energentov rastejo

Vodja ekonomsko-analitske službe Mirko Majhenič je poudaril, da so načrt pripravili na podlagi uredbe za leto 2025, saj uredba za leto 2026 še ni sprejeta. Opozoril je na rast cen materiala, energentov in dela ter na neskladje med razpoložljivimi sredstvi in dejanskimi potrebami po zdravstvenih storitvah. Kljub temu je načrt po njegovih besedah uravnotežen.

Odhodki bodo za 4,6 odstotka višji kot lani, največ na račun stroškov dela, ki se povečujejo za 14,1 milijona evrov zaradi plačne reforme, napredovanj, novih zaposlitev in višjih izplačil. Povečujejo se tudi stroški materiala in storitev.

Svet zavoda se je seznanil tudi z oceno poslovanja v prvih dveh mesecih leta. Začetek leta zaznamujejo predvsem višji stroški dela, ki so se povečali za okoli 14 milijonov evrov. Ob tem ostaja odprto vprašanje financiranja terciarnih dejavnosti, kjer primanjkljaj znaša okoli šest milijonov evrov, neustrezno pa so pokrita tudi povračila stroškov zaposlenim.

Investicije se morajo prilagajati

Na seji so izpostavili tudi prilagajanje investicij, saj se zavod zaradi hitrega tehnološkega razvoja vse pogosteje odloča za najem opreme namesto nakupa, ter nadaljnja vlaganja v digitalno transformacijo, za katero so že pridobili 2,5 milijona evrov sredstev.

Med ključnimi izzivi ostaja zagotavljanje neprekinjene 24-urne zdravstvene oskrbe brez prekomernih obremenitev zaposlenih, kljub postopnemu zaposlovanju novega kadra.

STA