V javnosti se že več let pojavljajo polemike o zasebnem šolstvu ter državnem financiranju. Odbor DZ za izobraževanje je za drugo obravnavo pripravil predlog sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol. Po njem bi država financirala obvezni del programa v celoti, ne bi pa financirala razširjenega, razen dopolnilnega in dodatnega pouka ter jutranjega varstva učencev prvega razreda.
Zakonodajnopravna služba državnega zbora je ocenila, da je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih mestih pa tudi protiustaven. Tudi Služba Vlade RS za zakonodajo opozarja, da predlagana sprememba pobudnike, ki so uspeli na ustavnem sodišču, postavlja v slabši pravni položaj, kot so ga imeli ob vložitvi pobude. Strokovna služba meni, da predvidena ureditev vse zasebne šole postavlja v pravno neenak položaj.
Onemogočeno ustanavljanje novih šol
»Menimo, da bi ministrov predlog močno poslabšal financiranje zasebnih osnovnih šol, poleg tega je predvideno zaostrovanje pogojev za ustanavljanje zasebnih šol, kar pomeni praktično onemogočeno ustanavljanje novih šol. Letni proračun za šolstvo znaša 870 milijonov evrov, uresničitev ustavne odločbe pa bi znašala borih 360 tisoč evrov oziroma 0,04 odstotka, kar javnega šolstva ne ogroža, kot trdijo pobudniki tega zakona,« nam je dejal ravnatelj Waldrofske osnovne šole Maribor Andrej Ornik, ki meni, da bi, v kolikor bo vlada sprejela predlog o novem načinu financiranja, njihova šola lahko zašla v resne težave: »Financiranje s strani države samo za obvezni del programa bi za našo šolo pomenilo, da bi iz 85% financiranja padli na približno 60 do 65 %. Ta ocena temelji na naših prvih izračunih. Izpad sredstev bi po vsej verjetnosti morali prenesti na starše.Ta trenutek še nimamo točnega izračuna.«
»V sebi ne vidimo konkurence javnemu šolstvu, ampak nekoga, ki bogati ponudbo in dopolnjuje mrežo na področju izobraževanja. V vseh letih svojega obstoja smo si prizadevali za sodelovanje in izmenjavo dobrih praks in ne za dokazovanje, kdo je boljši.«
Kot zavod, ki izvaja pedagogiko po posebnih pedagoških načelih, omogočajo staršem, da se lahko za njihovo šolo odločijo v skladu s svojim pogledom na to, kaj je za njihovega otroka najboljše. »Pravice do izbire je zapisana v ustavo in predlagana novela ta določila izničuje. S tem se na področje vzgoje in izobraževanja vnaša razslojevanje, saj si bodo vzgojo in izobraževanje v skladu s svojimi prepričanji, kaj je najboljše za njihovega otroka, zagotovili samo še tisti starši, ki bodo finančno močnejši. To pravico pa bi morali ohraniti vsi,« pojasni Ornik.
Starši že sedaj primorani velik del stroškov kriti sami
Na strošek bi zagotovo vplivajo več različnih dejavnikov: ali poenotiti šolnino za vse starše ali narediti cenik po posameznih elementih in glede na koriščenje obremeniti starše. Po besedah Ornika pa so že sedaj starši samo zaradi tega, ker želijo svojim otrokom omogočiti nekoliko drugačno osnovno šolanje, primorani velik del stroškov kriti sami. Zavod trenutno obiskuje 170 otrok, mesečna šolnina pa znaša 110 evrov za prvega otroka, 75 odstotkov za drugega ter 50 za tretjega in vsakega naslednjega otroka.
»Dodatnega finančnega vložka velika večina naših staršev ne bi več zmogla. Prav tako pa bi morali, če stopi predlog v veljavo, odpuščati tudi zaposlene.«
»Ni jasno kaj hoče gospod minister«
Z vprašanji kako komentirajo predlog novele in kaj bi sprejetje pomenilo za njihovo šolo, smo se obrnili tudi na montessori osnovno šolo, ki deluje v okviru vzgojno-izobraževalnega zavoda Anton Martin Slomšek Maribor. Ivan Štuhec, ravnatelj omenjene šole, nam je dejal: »Mi nimamo kaj komentirati, ker je po eni strani jasno kaj je odločilo US, po drugi strani pa ni jasno kaj hoče g. minister, razen, da se gre ideološko vojno. Naši ljudje so v zaključevanju leta in na odhodu na zasluženi dopust!«.
