Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že od leta 2011 umeščena v državni prostorski načrt, država pa jo je opredelila kot strateški elektroenergetski projekt, še zmeraj buri duhove. V takšni obliki, kot projekt predstavlja investitor - Dravske elektrarne Maribor, je nesprejemljiv za številne Selničane in Kamničane.

O projektu v DEM-u razmišljajo še skoraj 50 let, vmes se je izvajanje ustavilo, ker je Holding Slovenske elektrarne razpoložljiva sredstva preusmeril v projekte na spodnji Savi. Konkretnejši koraki za ČHE Kozjak so bili narejeni pod vlado Roberta Goloba, zdaj pa je projekt v postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. 

"Ne želimo apriori nasprotovati projektu, želimo pa skupaj z investitorjem priti do rešitev, ki bodo za okolje sprejemljive."

V Civilni iniciativi Za Selnico izpostavijo, da so se organizirali iz razloga, ker investitor na predstavitvi projekta v Selnici, na Slemenu in Svetem Duhu na Ostrem vrhu v začetku lanskega leta občanom ni podal nobenih konkretnih informacij. In to kljub temu, da so občani in županja Selnice to od njih zahtevali. "Govorimo o projektu, vrednem pol do ene milijarde evrov. Investitor takrat ni imel nobenih podatkov: ne o tem, kako bo videti jezero, ne o trasi daljnovoda, ne o možnosti kabliranja, ne o alternativah, ne o transportnih poteh … In tudi kasneje ni bilo nobenih povratnih informacij," pojasni Samo Dolinšek, zastopnik omenjene civilne iniciative. 

Nadaljuje, da se je takrat nekaj Selničanov, ki so se v življenju že dokazali v svojih strokah, zbralo in reklo: "Ne želimo apriori nasprotovati projektu, želimo pa skupaj z investitorjem priti do rešitev, ki bodo za okolje sprejemljive."

V konfliktu z javnostjo že v času sprejemanja DPN-ja

Poudari, da ne želijo biti skupina naravovarstvenikov, ki 'komplicira za vsakega pohorskega ptiča ali črva', in spomni, da se je prvi konflikt z zainteresirano javnostjo in občani zgodil že v času sprejemanja DPN-ja. "Po Aarhuški konvenciji bi moral investitor, takrat država, skupaj s potencialnim izvajalcem, torej DEM-om, sodelovati z javnostjo po načelih vključevanja in obveščanja. Zakaj? Zato, da lahko ljudje ne le vplivajo, temveč tudi prispevajo vsebine pri pripravi načrta. To takrat ni bilo izvedeno. Takratna civilna iniciativa, mislim, da se je imenovala Kozjak - Dragučova, je temu nasprotovala in vložila pritožbo na Evropsko komisijo. Evropska komisija je pritožbo sprejela, jo obravnavala in sporočila, da zaključujejo t. i. postopek »Piloti«, ker v Sloveniji še niso bila izčrpana vsa pravna sredstva."

Nadaljuje, da je v nasprotju s tem DEM na svoji spletni strani pred kakšnim mesecem objavil, da je Evropska komisija takrat ugotovila, da je bilo s postopkom sprejema DPN vse v redu. "Kar zdaj najbolj moti je, da iščejo informacije in jih prikazujejo izkrivljeno ter skušajo spreminjati javno mnenje o projektu - pogosto na nekorekten in tudi zavajajoč način."

Želijo odgovore na tri ključna vprašanja

Predstavniki civilne iniciative so se v preteklosti že srečali z vodstvom DEM-a in mu glede projekta zastavili tri ključna vprašanja, na katerih do takrat niso dobili odgovorov. Najprej jih je zanimalo, ali obstajajo alternative za za projekt. "Tehnologija napreduje. Morda bi bilo mogoče projekt zmanjšati ali kombinirati z baterijskimi hranilniki, ki jih pri nas že postavljajo. Vključiti bi bilo potrebno tudi HSE, ki ima širšo sliko energetskega sistema v Sloveniji in ni usmerjen samo na ČHE Kozjak."

Naslednje vprašanje se je na navezovalo na to, na kak način bo med gradnjo in obratovanjem črpalne hidroelektrarne zagotovljena varnost. "Odgovorov ni bilo. Še danes jih ni. Vse je bilo v stilu: »Vse bo najboljše.« Opozorili smo, da niso znali niti za vetrno elektrarno zagotoviti logistike za dostavo opreme. Tukaj pa naj bi na vrh hriba pripeljali 3 milijone kubikov vode in zagotovili najvišjo raven varnosti tudi ob morebitnem potresu. Šlo bo za večletne gradbene aktivnosti neverjetnih razsežnosti. Na vrhu hriba bodo naredili skoraj kilometer dolg jez z dva in pol kilometra dolgo obalo in s tri milijone kubikov izkopanega materiala, ki ga bodo v določenem delu (nekaj ga bodo uporabili za gradnjo nasipa) vozili 25 kilometrov vstran mimo šole in vrtca v selniško gramoznico. Na območju 140 hektarov gozda bo napravljen golosek."

Samo Dolinšek pojasnjuje, da statut občine Selnica ob Dravi določa, da se o tako velikih energetskih posegih ne more odločati samo župan ali občinski svet, temveč se mora odločati na zboru občanov oziroma na referendumu. "Zato smo to od županje zahtevali. Zbrali smo dovolj podpisov, a županja je nato sama sklicala zbor občanov. Na zboru je civilna iniciativa predstavila pomisleke. Ko so občani razumeli, za kaj gre, so se z veliko večino izrekli proti projektu, investitor pa govori o vzorčnem primeru sodelovanja z lokalnim prebivalstvom."

"Poudarili smo predvsem nevarnost akumulacijskega bazena nad Selnico. Ljudje so si težko predstavljali, kakšne posledice bi lahko imele nepredvidene okoliščine. Predstavili smo študije iz 80-ih let, ki so pokazale, kaj se zgodi ob hipni ali delni porušitvi. Hipna porušitev bi pomenila, da bi v približno 170 sekundah 3 milijone kubikov vode zdrvelo v Selnico, kjer živi 1500 ljudi. Tudi ob delni porušitvi bi bile posledice katastrofalne. To ni navadna poplava - to je rušilna moč, primerljiva z majhno atomsko bombo. Nič ne ostane cele. Ljudem je treba povedati, kaj se v najslabšem primeru lahko zgodi. Podoben primer se je pred desetletji zgodil v Benečiji. In ravno zato se črpalne elektrarne drugod gradijo na območjih z minimalno ali nikakršno poseljenostjo - ta ključni pogoj je bil pri izbiri naše lokacije spregledan."

Predstavnike iniciative pa je zanimalo tudi, kakšne bodo primerne odškodnine za prizadete občane in občino. "Za Krško je državni zbor sprejel poseben zakon, ki omogoča tovrstne odškodnine. Za nas to ni predvideno. Zahtevali smo, da se za projekt izdela ocena ogroženosti, na osnovi katere bi pripravili sistem primernih odškodnin. Nenazadnje je projekt, ki ga je država označila kot strateškega, tudi projekt kapitala, ki bo ustvarjal dobička na osnovi prodane električne energije."

Predlagajo pripravo modificiranega projekta

Kot pravi Dolinšek, odgovorov na omenjena vprašanja še do danes niso dobili, je pa bil v vmesnem času na pobudo delovne skupine, ki zastopa interese občanov in je bila ustanovljena s strani selniške županje, lani spomladi organiziran sestanek med ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, Dravskimi elektrarnami Maribor in Holdingom Slovenske elektrarne. "Na osnovi vsega povedanega smo poskušali biti kredibilen in konstruktiven partner v dialogu - ne samo z DEM-om, ampak tudi z ministrstvom za okolje in prostor ter z HSE-jem kot lastnikom DEM-a. Kljub temu pa ni bilo izražene pripravljenosti, da bi prisluhnili našim pomislekom ali aktivno iskali rešitve za pogoje, ki smo jih postavili. Še več, v zadnjem obdobju so, ker so ugotovili, da nimajo podpore lokalne skupnosti, začeli izvajati intenzivno reklamno kampanjo. Ker imajo veliko denarja, lahko z njim prosto razpolagajo."

Dolinšek pravi, da je DEM izkoristil njihovo dobro voljo in pripravljenost za konstruktivne pobude in jih začel potiskati v položaj, kot da je civilna iniciativa izdala voljo občanov, kar pa, kot nadaljuje, ne drži. "Zato smo jim jasno sporočili, da odstopamo od kakršnegakoli sodelovanja v okviru projekta, ki so mu občani rekli ne, in predlagali, naj pripravijo modificiran projekt, ki bo upošteval pričakovanja krajanov. Na naš predlog o modificiranju projekta niso nikoli odgovorili." 

Sogovornik nadaljuje, da do zdaj niso bile uresničene niti zaveze, ki so bile s strani DEM-a dane na posvetih o ČHE Kojzak, ki jih je letos v Ljubljani, v Kamnici in Selnici ob Dravi sklical predsednik državnega sveta Marko Lotrič. "Direktor Seme je javno obljubil, da bodo dali vse podatke o projektu. Naša pravna zastopnica Dominika Švarc Pipan  je vložila zahtevo za pridobitev dokumentacije, ki bi morala biti javno dostopna v skladu z Aarhuško konvencijo. Od vseh dokumentov nismo dobili niti enega."