Kot je povedal Andraž Mlaker iz mestnega urada za komunalo, so se projektne naloge lotili že lani, saj želijo tako najti ustrezne rešitve glede ravnanja s komunalnim blatom, zlasti potem, ko je ta problematika izbruhnila po prepovedi izvoza blata na Madžarsko, kar je povzročilo rast cen odvoza, letos pa tudi serijo nelegalnih odlogov blata v naravo po Sloveniji.
Znižanja cen ni pričakovati
Študija je sicer pokazala, da niti kratkoročno niti dolgoročno ni pričakovati znižanja cene za končno ravnanje z blatom, pač pa kratkoročno celo dvig cene, saj so možnosti za končno obdelavo blata v tujini zelo omejene. Za blato iz CČN Maribor je smiselno najti lastno dolgoročno rešitev, saj trenutno letno nastane kar 13.000 ton blata, cena za predajo pa je vedno višja.
Prva in po mnenju pripravljavcev študije najbolj primerna varianta predvideva kombinacijo sušenja in sosežiga blata v objektu za energijsko izrabo odpadkov v Mariboru po letu 2027, v prehodnem obdobju pa bi sušeno blato odvažali na sosežig v cementarno ali sežigalnico odpadkov v Avstrijo.
Druga varianta predvideva anaerobno obdelavo s termično hidrolizo ter vključitev ustrezne tehnološke rešitve za izločanje fosforja, sušenje in sosežig blata v lastni sežigalnici, tretja pa monosežig blata z možnostjo pridobivanja fosforja, ki bi sicer po mnenju avtorjev študije bila daleč najbolj smiselna v primeru ene večje monosežigalnice v državi.
Rešitve z Energetiko
Za nekaj naslednjih let so rešitev našli skupaj s podjetjem Energetika Maribor, s katerim so že izvedli postopek javnega naročila za prevzem odpadnega blata, saj se je dosedanja pogodba iztekla. Odločitev sicer še ni pravnomočna, a kot kaže zdaj, jim je po besedah Mlakerja uspelo ceno nekoliko znižati.
Skupaj z županom Sašom Arsenovičem sta povedala še to, da so se v sodelovanju z Mestno občino Ptuj zavzeli za skupno regionalno rešitev glede dokončne dispozicije komunalnega blata, saj so na Ptuju sami ponudili to možnost. Projekt je bil po besedah župana predstavljen županom širše regije, saj morajo najti primerno rešitev po zgledu zahodnoevropskih držav.
Lista za pravičnost in razvoj (LPR) je sicer župana pozvala, da omenjeno točko umakne z dnevnega reda seje, kot razlog za to pa navedlo, da je študijo izdelalo podjetje SL Consult, ki naj bi tudi v preteklosti že večkrat sodelovalo s podžupanom Samom Petrom Medvedom, in sicer kot solastnikom družbe Lineal.
Lista za pravičnost in razvoj (LPR) je sicer župana pozvala, da omenjeno točko umakne z dnevnega reda seje, kot razlog za to pa navedlo, da je študijo izdelalo podjetje SL Consult, ki naj bi tudi v preteklosti že večkrat sodelovalo s podžupanom Samom Petrom Medvedom, in sicer kot solastnikom družbe Lineal.
V LPR ob tem menijo, da omenjena družba po javno dostopnih podatkih nima nobenih izkušenj na področju ravnanja z blatom, pa tudi da za obravnavo študije ni pristojen mestni svet, saj za to ni strokovno izobražen. Prav tako naj bi bili zaključki študije v veliki meri povsem v nasprotju z evropsko strategijo in primerljivimi študijami.
Kot je povedal svetnik omenjene liste Stojan Auer, študija ne upošteva nikakršnih okoljskih vidikov izvedljivosti variant, prav tako nobenih prostorskih izvedljivosti variant, ne upošteva nikakršnih koncesijskih vidikov, ne pojasnjuje, kako so izračunani investicijski stroški in v ničemer ne podaja ekonomske upravičenosti predmetnih variant še posebej iz vidika tveganj za izvedbo.
STA
