Konec januarja je v Mariboru zaživel nov sistem mestnega potniškega prometa, ki pa je med prebivalci povzročil nemalo slabe volje. S spremembami avtobusnih linij so bili nezadovoljni predvsem v obrobnih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. 

Prilagajajo le vozne rede, v potek linij ne posegajo 

Mariborska občina in podjetje Marprom iz skupine JHMB sta že pred uvedbo novega sistema poudarjala, da gre za „živ“ sistem, ki ga želita prilagoditi potrebam potnikov. Do zdaj so spremembe voznih redov izvedli trikrat. Zadnje prilagoditve na linijah P8 (Limbuš–Pekre), P9 (Zrkovci) in P16 (Brezje) so bile izvedene v sodelovanju s predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter so začele veljati v ponedeljek.

»Ti paketi sprememb niso vezani na sam potek linij, ki so v veliki meri dobro zasnovane, temveč so vezani izključno na same odhode linij. Torej se ti predvsem na povezovalnih linijah, kjer je manj odhodov na dan, prilagajajo, glede na začetke šol, služb in popoldanske aktivnosti,« pojasni Mitja Klemenčič z Urada za komunalo, promet in prostor. 

[[image_1_article_75775]]

Dodaja, da imajo v načrtu še obisk krajevnih skupnosti Brestrnica in Razvanje, kjer so prebivalci izrazili želje po dodatnih prilagoditvah. »Spremembe želimo zaključiti čim prej, saj bi lahko s pogostimi spremembami povzročili še večjo zmedo pri potnikih. Večjih sprememb tako v prihodnosti ne načrtujemo,« pojasni Klemenčič in napove, da bo po koncu šolskega leta izvedena celovita analiza sistema, na podlagi katere bodo septembra uvedeni novi vozni redi.

Aleš Hojski, direktor področja prometne operative pri Marpomu, ob tem poudari, da je vpeljevanje še tako majhnih sprememb izjemno zahtevno. »Ne smemo si privoščiti domino efekta, da s spremembami porušimo dosedanjo harmonijo usklajevanja. Vsaka še tako mala sprememba zato zahteva skrbno načrtovanje.«

»Zadeva je šla v pravo smer«

Kot rečeno so bile zadnje spremembe, ki so prinesle tako popravke časov nekaterih odhodov, dodatne odhode kot podaljšanje voženj ob posameznih odhodih, usklajene na srečanjih s predstavniki Mestne četrti Brezje - Dogoše - Zrkovci in Krajevne skupnosti Limbuš. »Ne bom rekel, da smo čisto zadovoljni, saj je še nekaj lukenj, a je to čisto nekaj drugega, kar je bilo na začetku. Zdaj bomo spremljali, kakšna bo reakcija krajanov, z Marpromom pa smo tudi dogovorjeni, da nam bodo občasno pošiljali rezultate analiz, torej koliko posameznikov na določenih postajališčih v Limbušu vstopa in izstopa in ali je kakšna prilagoditev še potrebna. Vem, da tisti, ki si želijo star sistem nazaj, še niso popolnoma zadovoljni, vendar po pojasnilih Marproma razumem, da je to praktično nemogoče. Mislim pa, da smo zelo blizu temu, kar je bilo prej,« pove predsednik KS Limbuš Andrej Šauperl.

»Pobude, ki so jih mestne četrti in krajevne skupnosti posredovale, smo skrbno preučili in analizirali. Tiste, ki so bile izvedljive, smo tudi uresničili, za preostale pa smo poskušali najti ustrezne alternative,« poudarja Hojski in dodaja, da bodo enak pristop ohranili tudi v prihodnje. 

»Zadeva je šla v pravo smer. Vse, kar smo želeli, so uresničili, tako je bil vsaj začetek dober. Prilagoditve bodo sicer kasneje v naravi prišle do izraza, odziva prebivalcev tako zaenkrat še nimamo, vendar mislim, da bo dober,« je dodal predsednik MČ Oton Štrucl.

Nekateri so s prenovo zadovoljni

Prenova linij mestnega potniškega prometa ni naletela le na nezadovoljstvo – na terenu smo našli tudi potnike, ki so s spremembami zadovoljni. Darja, ki najpogosteje uporablja linijo P15, pravi: »Z možem avtobuse uporabljava že celo življenje in do zdaj nisva imela nikakršnih težav. Zdaj, ko vozijo drugače, pač vprašaš, kam pelje, kje ustavlja, in se prilagodiš. Nekateri malo pretiravajo – očitno želijo, da bi jim avtobus ustavljal pred vrati, kar pa ne gre.«

Irena, redna uporabnica linije P17, je prav tako zadovoljna: »Na naši liniji ni težav. Prej smo imeli daljšo pot, zdaj pa je vožnja po Šentiljski cesti bolj direktna, kar mi zelo ustreza. Upam, da tako ostane.«

»Uporabljam linijo G2, z njo sem zadovoljna, saj je ostala enaka, dodali so le nove odhode,« pravi Sabina. Kot pomanjkljivost pa izpostavlja dejstvo, da večina avtobusov na postajo pri Cityju prispe ob isti uri, kar povzroča gnečo in pa včasih oteženo presedanje. 

[[image_2_article_75775]]

Angela, prav tako uporabnica linije P15, ocenjuje, da so spremembe dobro zastavljene: »Vozim se z linijo P15 in sem z njo zadovoljna. Pa tudi pri drugih linijah se mi zdi, da je glede na potrebe v redu zastavljeno«.

»Meni sprememba odgovarja, ker ne stojimo več pri UKC-ju, kjer je vedno velika gneča,« pa pravi Marko, ki najpogosteje uporablja linijo G1.

Za boljšo povezanost novih postaj na Titovi z UKC-jem že imajo načrte 

In ko že govorimo o liniji G1, ki po novem ne ustavlja več ob UKC Maribor na Ljubljanski cesti, temveč do centra vozi po Titovi cesti, kar je med prebivalci Tezna povzročilo nemalo nezadovoljstva, naj omenimo, da ima mariborska občina za to že rešitev, vendar še ni bila izvedena. Zakaj?
»Na Titovi cesti manjkata dva para avtobusnih postajališč, ki bi bistveno izboljšala dostop do UKC – eno pri Hoferju/Ulici Pariške komune ter postajališči pri krožišču pod UKC, ki bi omogočili neposreden dostop do bolnišnice. Investicija v izgradnjo teh postajališč v letu 2024 ni bila izvedena, saj je mestni svet novembra zavrnil DIIP za izvedbo. Trenutno čakamo na sprejem novega proračuna – projekti so namreč že pripravljeni, kar pomeni, da lahko z deli pričnemo takoj po njegovi potrditvi,« pojasnjujejo na občini. Dodajajo pa, da bo natančen časovni okvir znan šele po odobritvi finančnih sredstev.

Poleg tega pripravljajo uvedbo nove storitve prevoza potnikov na klic znotraj UKC. Vozilo Maister bo potnike, ki bodo potrebovali premik znotraj UKC, prepeljalo do postajališča na Titovi cesti pri Europarku ali do postajališča na Dvorakovi ulici, kjer ustavljajo druge avtobusne linije.

V letu 2025 je načrtovana tudi izgradnja novih stopnic pod Titovim mostom ter dodatnih povezav, vključno s stopnicami po brežini neposredno v UKC in ureditvijo povezovalne poti ter dostopa iz smeri Pobreške ceste proti UKC. »S temi ukrepi bo dostop bistveno izboljšan, pot med avtobusnimi postajališči pri Europarku in UKC pa občutno skrajšana. Po izgradnji manjkajočih postajališč pričakujemo, da se bo število potnikov smiselno porazdelilo med vse postaje glede na končne cilje njihovih potovanj,« še dodajo pristojni na mariborski občini. 

[[image_4_article_75775]]

Spomnimo …

Celovita prenova linij javnega mestnega potniškega prometa je prinesla tri nove koncepte linij: glavne, povezovalne in integrirane linije, krajše in hitrejše poti, nove avtobusne postaje, zelene nadstrešnice in 15 povezovalnih točk, to so točke, kjer lahko uporabniki presedajo na druge oblike mobilnosti. Kot poudarja Klemenčič, so s spremembo omogočili dostop do najbližjega postajališča javnega potniškega prometa do 300 metrov za 91 odstotkov prebivalcev mariborske občine. 

[[image_3_article_75775]]

»Glavna sprememba je tudi ta, da so potovanja hitrejša in bolj neposredna. Na 14 linijah smo skrajšali potovalni čas – na nekaterih celo do 14 minut. Hkrati smo povečali frekvenco voženj na najbolj obremenjenih območjih s tako imenovanimi G linijami,« pojasnjuje Klemenčič. Prav tako prenova vključuje 15 povezovalnih točk, ki ponujajo možnosti povezav z ostalimi linijami mestnega in medkrajevnega prometa, prestope na postaje železniškega prometa, uporabo mreže MBajk, sistemov Park & Ride in »car sharing«.

Glavne linije G1–G6: Povezujejo najgosteje naseljene dele Maribora s cilji potovanj, vodene so direktno, v koničnem času je njihova frekvenca voženj med 10 in 20 minut.
Povezovalne linije P7–P19: Povezujejo preostale dele Maribora in zagotavljajo dostopnost tudi v redkeje naseljenih predelih, v koničnem času je njihova frekvenca voženj na vsaj 25 minut.
Integrirane linije I101–I112: Povezujejo redko poseljena območja s povezovalnimi oziroma glavnimi linijami in omogočajo vožnjo predvsem šolarjem do osnovnih šol. So fleksibilne, saj se prilagajajo dejanskim potrebam prebivalcev, njihova frekvenca voženj je vsaj 2-krat na dan.

Priprava novega sistema je trajala dobri dve leti, pri njegovem oblikovanju pa je sodelovala tudi širša javnost. Občani so imeli priložnost izraziti svoje mnenje in predloge, javna razprava pa se je zaključila februarja 2024. V tem času je občina prejela 647 pobud za izboljšave in vsebinsko upoštevala 73 odstotkov predlogov.