Sečnja lesa in spravilo lesa v gozdovih sta v tem letnem času nadvse priljubljeni opravili, zato je na več mestih ob gozdovih tudi moč videti večje kupe hlodovine, ki čakajo na odvoz. In tega v večini primerov opravijo po lokalnih cestah, ki »trpijo« pod težo številnih težkih vozil.

Med gozdarji velja pravilo, da je najboljši čas za sečnjo dreves pozna jesen in prva polovica zime. V tem času les vsebuje namreč manj vode in ob sušenju manj poka, v primerjavi s preostankom leta pa se nekoliko povečajo tudi potrebe po lesu, zato so cene na trgu višje.

Slednje se pozna tudi v Mariboru in predvsem v okoliških občinah, kjer je več gozdov, in se je zato v zadnjem povečal promet prevoza lesa. Prav to pa pri marsikateremu domačinu povzroča nemalo razburjenja, saj prevoz lesa opravljajo velikokrat po lokalnih cestah, medtem ko so transportna vozila lahko tudi težja od dovoljenih obremenitev na občinskih cestah. Na nekaj občin in državno družbo za gozdove smo naslovili novinarska vprašanja in poskušali izvedeti, v kakšnem stanju so lokalne ceste na območjih, kjer spravljajo les, ali preverjajo težo oziroma obremenitev tovornjakov z naloženim lesom, na kakšen način in podobno.

V vsaki občini številne posebnosti

Dr. Robert Robek, vodja sektorja gozdarstvo na Slovenskih državnih gozdovih (SiDG) je povedal, da družba SIDG izvaja oziroma vodi izvedbo del pri sečnji, spravilu in prevozih lesa na dobrih 235.000 hektarjev državnih gozdov, ki se nahajajo v 184 občinah.

Dr. Robert Robek: »Državni gozdovi so vir le slabe tretjine lesa, ki se prevaža po cestah – ostalo je iz zasebnih gozdov, ki prav nič ne prispevajo k sanaciji nastali škod.«

»To delo opravlja s terensko mrežo strokovnih kadrov, ki dnevno usklajujejo potrebe po odvozih z omejitvami osnih obremenitev na lokalnih cestah v upravljanju/lasti občin. Pri tem je v vsaki posamezni občini potrebno poznati in upoštevati številne posebnosti. Večje kontingente odvozov, ki presegajo postavljene meje osnih obremenitev, rešujejo z vlogo pristojnim komunalnim službam za začasna dovoljenja za čezmerne obremenitve. Škode po  preobremenitvah občinskih cest z odvozom lesa iz državnih gozdov družba SIDG delno pokriva (na podlagi 35. člena zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS) z letnimi namenskimi sredstvi  za sanacijo lokalne cestne infrastrukture. Problem pri tem je, da so državni gozdovi vir le slabe tretjine lesa, ki se prevaža po cestah – ostalo je iz zasebnih gozdov, ki prav nič ne prispevajo k sanaciji nastali škod,« je pojasnil Robek.

Občine so upravičene do odškodnine

Kot posebnost je omenil, da so že v kar nekaj občinah izvedli tudi gradnje nadomestnih odsekov gozdnih cest, s katerimi so razbremenili občinske ceste. »Prav tako oddelek za gozdno gradbeništvo SIDG, razpolaga z mobilnim geomehanskim laboratorijem, v sklopu katerega je v letu 2020 predvidena nabava mobilnih kamionskih tehtnic, s katerimi bodo preverjali kamione, ki vozijo les iz državnih gozdov,« je poudaril sogovornik.

Dr. Robert Robek: »V 184 občinah so prejeli skupno 3,63 milijona evrov, največ v občini Kočevje (1.131.347 evrov), najmanj v občini Pesnica (12 evrov).«

Nadaljeval je, da so občine upravičene do odškodnine za obremenjevanje oz. poškodovanje njihovih cest, in sicer na dva načina: »Občine prejmejo že prej omenjena namenska sredstva, ki so sorazmerna opravljeni gozdni proizvodnji v državnih gozdovih v tej občini in jih izplača ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz namensko zbranih sredstev družbe SIDG. Ta sredstva so izplačana vsako leto, konec maja za preteklo leto. V letu 2019 so bila izplačana za leto 2018. Takrat smo v družbi SIDG izdelali in prepeljali dobrih 1,52 milijona m3 gozdnih lesnih sortimentov, za kar so v 184 občinah prejeli skupno 3,63 milijona evrov, največ v občini Kočevje (1.131.347 evrov), najmanj v občini Pesnica (12 evrov). Za izjemno ugotovljene in dokazane škode ima družba SIDG tudi postopke izplačila odškodnin, škodne primer pa rešujemo individualno.« Robek je zaključil, da se v družbi SIDG vsekakor zavedajo, da so prevozi lesa, zlasti v času spomladanskih odjug, lahko vir poškodb lokalnih cest, zato si bodo tudi v bodoče prizadevali za dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.

Prihodki od glob na občinski cestah so prihodki občine

Iz službe za odnose z javnostmi na Mestni občini Maribor (MOM) so sporočili, da lahko preverjanje teže izvaja samo pooblaščeni certificirani izvajalec, po naročilu upravljalca cest in Policije. Slednja in/ali redarstvo pa sodeluje pri postopku ter v primeru ugotovljenih kršitev izvede prekrškovni del postopka po veljavni zakonodaji.

MOM: »Cestni pregledniki pregledujejo ceste dnevno in sproti opozarjajo na morebitne poškodbe na cestišču. V kolikor odkrijejo manjše poškodbe, jih sanirajo sproti, v kolikor pa so ugotovljene poškodbe večje, pa o tem obvestijo vodjo pregledniške službe, ki ustrezno ukrepajo.«

»Naročnik tehtanja in plačnik storitve je običajno občina ali družba, ki lasti in upravlja cesto (DARS, DRSI). Prihodki od glob so na občinski cestah prihodki občine, na regionalnih in AC pa prihodki za proračun RS,« razložijo v občinski službi za odnose z javnostmi in dodajo, da se občine redko odločajo za tehtanje, opozarjajo pa na škodo, ki jo povzročajo izvajalci težkih prevozov na lokalnih cestah.

Na izpostavljenih mestih opozorilne table o najvišji dovoljeni teži

Ceste na območju MOM koncesionar Nigrad vzdržuje v skladu z letnim planom rednega vzdrževanja javnih prometnih površin. »Nigradovi cestni pregledniki pregledujejo ceste dnevno in sproti opozarjajo na morebitne poškodbe na cestišču. V kolikor odkrijejo manjše poškodbe, jih sanirajo sproti, v kolikor pa so ugotovljene poškodbe večje, pa o tem obvestijo vodjo pregledniške službe, ki ustrezno ukrepajo,« še pojasnjujejo in  zaključujejo, da teže ne preverjajo, ampak na izpostavljenih mestih postavijo opozorilne table o najvišji dovoljeni teži.

Ceste z dobro podlago in redno vzdrževane

Iz urada ruške županje Urške Repolusk razložijo, da so občinske in gozdne ceste, po katerih poteka prevoz hlodovine, pretežno makadamske z dobro izvedeno podlago ter redno vzdrževane. »Nevarnost poškodb na teh cestah obstaja v glavnem v zimskem in spomladanskem času, ko je podlaga zaradi taljenja snega še razmočena. Stanje razmočenosti in s tem potencialne nevarnosti za poškodbe spremljamo vsakodnevno in glede na ugotovitve v realnem času prepovedujemo oziroma dovoljujemo prevoz z vozili z osno obremenitvijo več kot 6 ton,« še razložijo.

Urad ruške županje: »Glede na ugotovitve v realnem času prepovedujemo oziroma dovoljujemo prevoz z vozili z osno obremenitvijo več kot 6 ton.«

Zakonska prepoved voženj

Veliko pa v ruški občini stavijo na pobudo zakona o Pohorju, ki je bil precej v ospredju v času državnozborskih in lokalnih volitev za nagovarjanje volivcev, ki mejijo na Pohorje. Poudarjajo, da bi moral biti omenjeni zakon usmerjen predvsem v strateški razvoj kvalitete življenja, športa, kulture, gospodarstva in ponovne oživitve Pohorja. »Zakon bi moral strogo prepovedati vožnjo za vozila, katerih motorji presegajo določeno stopnjo hrupa tudi izven kategoriziranih občinskih in državnih cest. Vozila uničujejo vegetacijo, onesnažujejo zrak in povzročajo velik hrup ter nedvomno povzročajo večje negativne učinke na živalske in rastlinske vrste, kot poseganje s spremembami namenske rabe,« še razložijo.

Močno povečana količina posekanega lesa

Tudi v občini Lovrenc na Pohorju se po besedah Albine Pajtler, višje referentke za komunalo in urbanizem srečujejo s problemom preobremenitve občinskih cest zaradi spravila lesa, kar je po zadnjih neurjih (žledolom, vetrolom in posledično razširjeni pojavi podlubnikov) še bolj pereče in aktualno, saj se je količina posekanega lesa močno povečala. »Občine sicer v sistemu prejmemo določena sredstva zaradi povečanih obremenitev občinske prometne infrastrukture (5 odstotov od vrednosti posekanega lesa v državnih gozdovih), kar v našem primeru ob prej navedenem znaša med 30.000 do 45.000 evrov letno. S temi sredstvi pa, žal, ne moremo pokrivati vseh stroškov sanacije občinske infrastrukture zaradi povečanih obremenitev. Zaradi tega se v praksi srečujemo s poškodbami asfaltnih cest, ki niso zgrajene tako, da bi lahko sprejemale takšen promet (priklopniki, teža ipd.) in prihaja do pogostih poškodb roba asfaltnega cestišča, predvsem v ovinkih, poškodb asfaltnih muld, ki so sicer povozne, a ne za takšno obremenitev, poškoduje in nadalje ne funkcionira več drenaža, ki je položena pod muldami in prihaja do zamakanja spodnjega ustroja ceste, pa tudi do vdora teh vod na asfaltno površino z vsemi posledicami v vseh letnih časih (zmrzal), poškodb objektov (mostovi),« je dejala Pajtlerjeva.

Zamašeni jarki, veje, lubje…

Ob izvajanju del že nekaj let opozarjajo, da pristojni ne izvajajo kontrole pri prevzemu sečišč, ko bi morala biti vsa cestna infrastruktura, po in ob kateri se dela izvajajo, vzpostavljena v prvotno stanje.

Albina Pajtler: »Dogovor s SiDG je bil, da skupaj rešujemo težave, a je žal, ostal zgolj na papirju, ker v praksi ‘za to ni časa’,«

»Zamašeni so jarki, pogosto tudi vtočni jaški cestnih propustov, na brežinah cest in na cestah ostajajo veje in lubje, kar onemogoča košnjo in sam promet. V dogovoru s SiDG smo sicer bili, da bomo tovrstne situacije reševali na način, da pred izvedbo del na določenem območju skupaj pregledamo stanje ceste in ogled ponovimo po izvedbi del ter se tako uskladimo za potrebna dela vzpostavitve prvotnega stanja. A ta dogovor s SiDG je, žal, ostal zgolj na papirju, ker v praksi ‘za to ni časa’,« je poudarila Pajtlerjeva.

Neupoštevanje prometne signalizacije

Po njenem se glede na opisano srečujejo z neodgovornim in nekorektnim izvajanjem del same sečnje in deponije posekanega lesa (največkrat izvajalci v državnih gozdovih, delno tudi v zasebnih gozdovih) ter s posledicami težkih prevozov lesa po občinskih cestah, saj lastniki (katerikoli) želijo les prodati po najvišji ceni, ki pa jo strošek prevoza zagotovo zmanjšuje. »Zaradi tega izvajajo prevoze s tovornimi vozili (priklopniki), ki prometne signalizacije ne upoštevajo (dovoljena obremenitev je 6 t osnega pritiska), česar pa policija sploh ne kontrolira. Dogaja se celo, da vozniki takšen tovor pripeljejo do državnih cest ter tam nato pretovorijo hlodovino na vozila z ustrezno obremenitvijo, saj je kontrola na državnih cestah bolj verjetna. Ne bi bilo korektno, če ob tem vendarle ne bi omenila, da smo do sedaj s SiDG v nekaj projektih sanacije občinske infrastrukture uspešno sodelovali, vendar to ne zmanjšuje njihove odgovornosti v ostalem ravnanju,« smo še izvedeli v občini Lovrenc na Pohorju.

Občasne poškodbe, sprotno odpravljajo

Ceste v občini Hoče-Slivnica, kjer se spravlja les, pa so v dobrem stanju, pravi Vanja Jus, višja svetovalka za premoženjsko-pravno kadrovske in splošne zadeve: »Prihaja do občasnih poškodb in težav, ki jih sprotno odpravljamo. Teže pa ne preverjamo.«